Med obravnavanimi zadevami je bilo tudi zaprosilo UIKS za stališče Varuha o svobodni izbiri obsojenca iz ZPKZ Dob pri Mirni v zvezi s slikarskimi motivi v okviru njegove delovne terapije in prostočasnih dejavnosti.

Položaj obsojenca na prestajanju kazni zapora določa 85. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Ta določa, da se z ustavo in zakoni zajamčene pravice tistih, proti katerim se izvršujejo kazenske sankcije, smejo v skladu z zakonom odvzeti ali omejiti samo, kolikor je nujno, da se izvrši posamezna kazenska sankcija. Določa tudi, da oseba, proti kateri se izvršuje kazenska sankcija, ne sme biti mučena in se z njo tudi na drug način ne sme okrutno, nečloveško ali ponižujoče ravnati. Če se je z njo ravnalo tako, ji mora biti zagotovljeno sodno varstvo. Z obsojenci je namreč treba ravnati človeško, spoštovati njihovo osebno dostojanstvo ter varovati njihovo telesno in duševno celovitost. Da so med izvrševanjem kazenskih sankcij obsojencu zagotovljene vse pravice državljanov Republike Slovenije, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom določa tudi 4. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1). Člen 14 tega zakona tudi poudarja, da mora biti izvrševanje kazni zapora in mladoletniškega zapora biti organizirano tako, da obsojencu in mladoletniku nudi programe in aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja in večjo socialno vključenost po prestani kazni. Obsojenca je treba vzpodbujati in mu omogočiti, da aktivno sodeluje pri pripravi in izvajanju osebnega načrta. Osebni načrt (tako drugi odstavek 10. člena ZIKS-1) pa je pisni dogovor med obsojencem in zavodom o vseh pomembnih vsebinah in aktivnostih med prestajanjem kazni in predstavlja individualiziran načrt prestajanja kazni in priprave na odpust vsakega obsojenca ter zajema vsa področja življenja in delovanja med prestajanjem kazni in pripravo na odpust. V osebnem načrtu morajo biti opredeljeni vsi cilji, dejavnosti, aktivnosti in akterji, ki bodo pripeljali do realizacije. Osebni načrt obsojenca zajema obdobje samega prestajanja kazni in tudi obdobje po prestani kazni. ZIKS določa tudi, da je obsojenca sicer treba seznaniti z ravnanji, s postopki in z aktivnostmi med izvrševanjem kazenskih sankcij. Opozoriti ga je treba, v kolikšni meri utegnejo posamezne oblike posegati v njegove osebnostne pravice. Obsojenca, ki odkloni postopke iz prejšnjega odstavka, je treba opozoriti na morebitne posledice zavrnitve teh postopkov.

Obsojencu, ki je zmožen za delo, je treba omogočiti delo v skladu z možnostmi zavoda. Za obsojenca, ki ni sposoben za redno delo, pa mora zavod v okviru možnosti zagotoviti delovno terapijo. Delo obsojenca mora omogočiti ohranjevanje, pridobivanje in povečanje njegovih strokovnih sposobnosti, da bi se po prestani kazni laže vključil v življenje na prostosti. Delo za obsojenca mora biti organizirano v okviru možnosti zavoda po sodobnih tehnoloških in drugih postopkih, v kakršnih se enaka ali podobna dela opravljajo zunaj zavoda (15. člen ZIKS-1). Hkrati je obsojencu glede na določbo 16. člena ZIKS-1 treba skladno z možnostmi zavoda in njegovimi sposobnostmi in interesi omogočiti, da med prestajanjem kazni pridobi znanja, zlasti pa da dokonča osnovnošolsko obveznost in si pridobi poklic. Obsojencu je treba v zavodu skladno z možnostmi omogočiti tudi kulturno-izobraževalne dejavnosti, športno-rekreativne dejavnosti, spremljanje dogajanj doma in v svetu ter druge aktivnosti, ki so koristne za njegovo telesno in duševno zdravje. Obsojencu se lahko za dosežene rezultate pri izobraževanju dajejo ugodnosti, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.

Tudi obsojencu na prestajanju kazni zapora gre pravica do svobode izražanja, ki vključuje tudi svobodo umetniškega ustvarjanja pod pogojem, da ta ne prestopa mejo dovoljenega. Vendar pa mora biti (kot to poudarja ZIKS-1) izvrševanje kazni zapora organizirano tako, da se obsojencu nudi programe in aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja in večjo socialno vključenost po prestani kazni. Zato je po našem stališču treba vsebino delovne terapije in prostočasnih dejavnosti obsojenca presojati s tega vidika. Podrobnosti storitve kaznivega dejanja in ne domnevno sporni izdelki Varuhu niso bili znani, pa tudi sicer je skrb za takšno organizacijo življenja in dela v zavodu, ki pospešuje ustrezno vključitev obsojenca v normalno življenje na prostosti po prestani kazni naloga strokovnih delavcev zavodov za prestajanje kazni zapora. Zato smo menili, da lahko le ti (če je treba tudi s pomočjo ustreznih zunanjih strokovnjakov) presodijo, ali je delovna terapija, ki je obsojencu omogočena, sploh koristna oziroma, ali zasleduje njen cilj, to je doseči čim boljšo vključitev obsojenca v družbeno skupnost po prestani kazni zapora, seveda tako, da bo spoštoval njene norme. Če ta ne pomeni doseganja uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta in aktivnosti niso koristne za telesno in duševno zdravje obsojenca, potem le-te po presoji Varuha niso v skladu z določbami ZIKS-1. 2.2-6/2014