Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je s sodelavci v torek, 3. 5. 2016, srečala z zastopniki pacientovih pravic. Srečanja se je udeležilo 10 zastopnikov.
Varuhinja je uvodoma spomnila, da so se srečali lani aprila ter izrazila obžalovanje, ker se zadeve spreminjajo prepočasi ali se sploh ne. Povedala je, da je z ugotovitvami tako Varuha kot zastopnikov seznanila ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, kar bo v kratkem storila ponovno, pa tudi generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Marijana Papeža ter v.d. generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Sama Fakina.
Sicer so zastopniki tudi tokrat opozorili na različne težave, s katerimi se srečujejo pri uveljavljanju pravic pacientov. Prvič so izpostavili probleme, ki jih opažajo pri obravnavi pacientov na področju medicine dela.
Še vedno so izredno pereče čakalne dobe, veliko ljudi se usmeri v samoplačništvo, problem je pri tistih, ki tega ne zmorejo. Čakalni seznami se ne vodijo po vrstah storitev. Vse prevečkrat se srečujejo s kršenjem pravice do spoštovanja pacientovega časa. Problematično je obveščanje pacientov o datumu pregleda ali posega, predvsem so vse prevečkrat obveščeni prepozno. Če bi bili obveščeni pravočasno, bi imeli možnost poiskati drugega izvajalca, so poudarili. Izpostavili so še vprašanja izdaje izvidov, na katere pacienti ponekod čakajo predolgo ter predstavili primer dobre prakse v UKC Ljubljana. Srečujejo se tudi z neustrezno izdajo odpustnic, ugotavljajo pa še, da ni predpisano, kateri podatki bi morali biti obvezno na izvidu. Nič se ni spremenilo na področju negovalnih bolnišnic, problematične so bolnišnične okužbe, premalo je paliativne oskrbe. S staranjem prebivalstva je nujno reševati tudi vprašanji socialne oskrbe in oskrbe na domu. Odprto pa je tudi vprašanje oskrbe pacientov z zdravili, ko ni za to usposobljene strokovne osebe. Tudi v zaporih še ni poskrbljeno za starejše in bolne paciente, se pa obetajo spremembe z izgradnjo novih zaporov. Govorili so še o pravici pacienta v zaporu do zasebnosti. Varuh je že pred časom oblikoval stališče, da mora biti paznik pri pregledu izven slušnega polja. Opažajo preobremenjenost urgentnih centrov in ocenjujejo, da ti centri niso bili vzpostavljeni, da bi prevzeli delo osebnih zdravnikov. Pereče je pomanjkanje zdravnikov, tudi pediatrov in z nerazumno varčevanju na račun bolnikov. Opažajo, da pacienti iz strahu pred posledicami ne želijo začeti postopkov.
Nujno je izboljšati komunikacijo zdravstvenega osebja s pacienti. V primerih neustreznega odnosa do pacientov zastopniki pričakujejo nadzor Zdravniške zbornice Slovenije in izobraževanje o pravilnem komuniciranju s pacienti. Pred nastopom dela v zdravstvu bi tudi zato moral biti za tujce pogoj, da se v določenem obdobju naučijo slovenskega jezika. Opozorili so na pomanjkljivo izvajanje pojasnilne dolžnosti zdravnikov. Predvsem starejši se brez tega težko znajdejo. Zmotilo jih je tudi nasprotovanje nekaterih zdravstvenih delavcev pravici pacientov do pritožbe. Poudarili so, da bi bilo do uporabnikov prijazna kataloška ureditev zdravstvenih pravic. Odločbe pa bi morale biti napisane v ljudem razumljivem jeziku, da bi lažje izkoristi pravne možnosti, ki jih imajo na voljo.
Opozorili so tudi na neustrezno predvideno zakonsko rešitev o pridobitvi drugega mnenja in na pojav uhajanja informacij od pacientov k farmacevtskim ali drugim podjetjem. Izpostavili so problematiko redkih bolezni, na primer limfadema, za zdravljenje katerih primanjkuje specialistov, ZZZS pa naj bi storite ovrednotila prenizko, zato odvračajo tudi redke specialiste, ki sicer imajo koncesijo. Poudarili so, da je nujno tem bolnikom zagotoviti ustrezno zdravljenje.
Izpostavili so problematiko cepljenja otrok in težave starejših oseb z Aspergerjevim sindromom. Nezadovoljni so z odborom za strokovno-medicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije. Nezadovoljni so tudi z ZZZS-jem, med drugim jih skrbijo nekateri primeri konflikta interesov. Ne razumejo dvoličnosti v postopkih, saj pri povrnitvi stroškov zdravljenja mnenja zdravnikov specialistov ZZZS še vedno ne upošteva, za operacijo v tujini pa ga. Pogrešajo vabilo ministrice za zdravje na srečanje, zato so apelirali na varuhinjo, da ministrico seznani z njihovim obstojem in delovanjem. Strinjali so se še, da je nedopustno, da se toliko časa porabi za iskanje krivcev za tragične dogodke v Šempetrski bolnišnici. Varuhinjo, njenega namestnika Toneta Dolčiča, direktorico strokovne službe Martino Ocepek in svetovalce pri Varuhu mag. Simono Mlinar, Lana Vošnjaka in dr. Ingrid Russi – Zagožen so seznanili še z načrtovano vzpostavitvijo informacijske točke za paciente, s katero namerava ministrstvo za zdravstvo na pobudo Zveze potrošnikov Slovenije razbremeniti delo zastopnikov pravic, da se bodo imeli ti čas ukvarjati s konkretnimi pritožbami. Opozorili so še na neustrezno povračilo potnih stroškov za delovanje in pomanjkanje ovrednotenja izobraževanja zastopnikov v finančni konstrukciji takrat, ko se je pripravljal zakon.
