Svetovalca pri Varuhu Miha Horvat in Mojca Valjavec sta v torek, 3. 11. 2015, opravila obisk lokacij za tujce v Šentilju. Varuh človekovih pravic RS si je je omenjeno lokacijo ogledal že 19. 10. 2015 (povezava).
Govorila sta s predstavnikom Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor, predstavnikoma Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Maribor, s psihologinjo za osebje, s predstavnikoma nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma Celje in Maribor ter z vodjo predstavnikom civilne zaščite, ki je tudi vodja nastanitvenega centra, in vodjo izpostave.
Med drugim ju je zanimalo, kako potekajo postopki od vpeljave na novo zgrajenega perona, ki se nahaja čez cesto nasproti šotorišča. Sogovorniki so ocenili, da je rešitev z uvedbo novega perona ustrezna tako za begunce, ki jim je s tem prihranjeno pešačenje čez naselje, kot za domačine.
Pred obiskom svetovalcev pri Varuhu je prispelo 932 tujcev v sedmih vagonih. Vsi so na peronu izstopili, nato so registrirani v spremstvu policije in vojske odšli v nastanitveni center, kjer so prejeli ustrezno oskrbo, še ne registrirani pa so morali še pred oskrbo opraviti registracijo v šotorih ob nastanitvenem centru. Prevajalec, ki ga zagotavlja UNHCR, ob prihodu in registraciji tujcem razložil, kaj bo sledilo. Večino beguncev registrirajo že v Dobovi ali v Gruškovju, manjši del pa pred izhodom iz države na Šentilju. Pri registraciji policiji pomagajo uslužbenci FURS-a, nekdanji cariniki.
Tujci kljub hitrim in tekočim postopkom lahko preživijo noč v prostoru med mejama. Nihče, razen nekaterih, ki čakajo člane svoje družine, ni v centru več kot 5 do 8 ur. Hitrost nadaljnjega potovanja in zadrževanje tujcev na t. i. nikogaršnji zemlji je odvisna od razmer in poteka postopkov na avstrijski strani.
Tujci na Šentilju prejmejo tri obroke, nadaljnje poti so praviloma načrtovane po obrokih. V območju med mejama (nikogaršnja zemlja) tujci hrane ne prejemajo. K izhodu iz države so zaradi njihove varnosti spuščeni vsakič na drugem mestu, da ne bi prihajalo do prerivanja pred ograjo. Pri prehajanju meje upoštevajo čas vstopa v center.
Na vprašanje, kako je z zagotavljanjem varnosti na samem vlaku, svetovalca nista dobila odgovora. Seznanjena pa sta bila, da so policisti na avtobusih poleg spremstva policijskega avtomobila pred in za konvojem. Varuhinja je ob obisku Brežic, Rigoncev in Cirkulan 27.10.2015 (povezava) prejela informacijo, da policistov na avtobusih ni.
Policisti ugotavljajo, da je bila večina tujcev evidentirana že v Grčiji, Makedoniji in nato še Srbiji, ne pa tudi na Hrvaškem. Nadaljuje, da se postopki, ki vključujejo jemanje prstnih odtisov in fotografiranje, izvajajo na slovensko-hrvaški meji, kjer se tudi izdajajo »odločbe za dovolitev zadrževanja do šest mesecev« - nič od tega pa da se ne počne tu na Šentilju.
Obstoječe nastanitvene kapacitete na lokaciji za tujce v Šentilju po besedah sogovornikov ustrezajo razmeram, kljub občasnemu, tudi do 200-odstotkov velikemu preseganju števila tujcev, pogojev za postavitev večjega števila dodatnih šotorov ni. Ocenjujejo, da bi bilo nujno postaviti več kemičnih stranišč. Ta so sicer redno čiščena vsaj dvakrat na dan, vendar nezadostna za število ljudi, ki jih uporabljajo. Tekoča voda je zagotovljena, postavljena so korita za pranje in umivalniki. Nameščeni so tudi kontejnerji s prhami, ženskega posebej varujeta vojska in policija.
Za polnjene mobilnikov je tujcem na voljo 240 vtičnic, kar je premalo. Zaradi preobremenjenosti omaric, prihaja tudi do izpadov električne energije.
Vojaki nadzorujejo dogajanje v šotorišču in po potrebi sporočajo, če pride do kakšnega dogodka, ki terja posredovanje. Policisti in vojaki pomagajo tudi pri razdeljevanju oblačil tujcem. Sicer oblačila in hrano delijo predstavniki in prostovoljci nevladnih in humanitarnih organizacije (Rdeči križ, Karitas, Slovenska filantropija). Pri skrbi za tujce sodeluje tudi UNHCR, ki zagotavlja šest prevajalcev, in slovenski gasilci Gasilske zveze Maribor. Slednji izvajajo požarno stražo, opravljajo razne prevoze, merijo olje in podobno. Slovenska vojska pa tudi pripravlja 4000 toplih obrokov. Dezinfekcijo opravlja vsake tri dni veterinarska služba Slovenske vojske. Odpadke naj bi pobirali zaposleni v podjetju Snaga, odvoz smeti pa je v domeni podjetja Saubermacher.
Za policiste je poskrbljeno ustrezno, zdravniki pa bi po oceni sogovornikov potrebovali večji prostor. Zdravnik je prisoten 24 ur na dan, zagotavlja pa se tudi pediatra. Prav tako sta na voljo dve reševalni vozili. Za namene zdravstvene oskrbe sta postavljena dva manjša šotora, v enem sta dve postelji, v drugem štiri. Tujcem, ki čakajo na pregled v čakalnici, postopke pojasni prevajalec Slovenske filantropije. Predstavnik nujne medicinske pomoči ZD Celje izpostavi potrebo po zagotavljanju 3M mask, po večjem številu razkužil, robčkov in drugega sanitetnega materiala. Zelo pogrešajo korito s tekočo vodo, za higieno rok skrbijo zgolj z razkužili. Na voljo imajo samo dve kemični stranišči. Predstavnica nujne medicinske pomoči ZD Maribor pove, da so na dan ogleda predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo popisali, kaj vse potrebujejo. V 12-urnih izmenah oskrbujejo predvsem lažje zdravstvene težave od žuljev do prebavnih težav, povejo.