Namestnica varuha človekovih pravic dr. Kornelija Marzel in direktorica strokovne službe Varuha Martina Ocepek sta se 27. in 28. 2. 2019 v Bosni in Hercegovini udeležili sestanka ombudsmanov na področju okolja in prostora z naslovom Zaščita življenjskega okolja – Vloga ombudsmana. Srečanje je pomenilo nadaljevanje dela Mreže ombudsmanov na področju okolja in prostora (v nadaljevanju Mreža) ki je bila ustanovljena septembra 2017 v Ljubljani.

Namestnica varuha človekovih pravic dr. Kornelija Marzel je predstavila skupna prizadevanja Varuha in civilne družbe v Sloveniji za zdravo življenjsko okolje. Poudarila je pomen sodelovanja s civilno družbo, saj se oboji zavzemamo za pravice posameznikov in posameznih interesnih skupin. Pravica do zdravega življenjskega okolja je zapisana v 72. členu Ustave RS. Varstvo pred škodljivimi učinki okolja pa Evropsko sodišče za človekove pravice priznava na podlagi 8. člena Konvencije o človekovih pravicah v okviru pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, je še poudarila Marzelova.

Udeleženci so bili soglasni, da mora tudi na področju okolja veljati vladavina prava in ne vladavina denarja. Zato je opozarjanje civilne družne na neprimerna ravnanja in onesnaženost okolje še toliko bolj pomembno.

Soglašali so tudi, da je pravica do zdravega življenjskega okolja in zdravja temeljna človekova pravica. Žal se o varstvu te pravice pogovarjamo in s tem v povezavi iščemo rešitve predvsem takrat, ko se zgodijo posamezni incidenti. Tako ravnamo večinoma izrazito reaktivno in ne preventivno, kar pa bi bilo na tem področju nujno, saj zdravega življenjskega okolja ni možno vzpostaviti od danes na jutri, pač pa je to dolgotrajni proces, ki vodi do uspeha le s premišljenimi ukrepi, z medsebojno komunikacijo različnih ministrstev, organov, institucij ter v sodelovanju s civilno družbo. Okolje ima ključni vpliv na zdravje vsakega posameznika in to zavedanje mora postati vodilo vsakršnih posegov v okolje in prostor.

Predstavljene so bile tudi prakse dela posameznih ombudsmanov in načini odzivanja civilne družbe na aktualne okoljske težave, kot npr. na onesnaženost zraka v Tuzli, ravananje z živalskimi odpadki, na izdana okoljska dovoljenja za industrijske obrate ter drugi.

V zaključku so članice Mreže podpisale Banjaluško izjavo ter se dogovorile, da bo naslednje srečanje predvidoma v Beogradu.

Tokratnega srečanja, ki ga je organizirala Institucija ombudsmena/ombudsmana za ljudska prava Bosne i Hercegovine, so se udeležili ombudsmani in njihovi predstavniki iz naslednjih držav članic Mreže: Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvatske, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije. Poleg tega so bili navzoči tudi predstavniki akademske sfere, znanosti in izobraževanja ter člani posameznih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju okolja in človekovih pravic.