Dolgotrajno toleriranje neustavnih kategorizacij občinskih cest po zasebnih zemljiščih je problematika, ki se rešuje prepočasi. V konkretni pobudi je Mestna občina Slovenj Gradec sledila pozivu Varuha ter se zavezala, da bo ob naslednji spremembi relevantnega Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Slovenj Gradec sporno kategorizacijo na zemljišču pobudnika odpravila. Takšno ravnanje pa je po opažanjih Varuha prej izjema kot pravilo.

Na Varuha človekovih pravic RS (v nadaljevanju Varuh) se je obrnil pobudnik, ki nas je seznanil, da po njegovem zemljišču poteka kategorizirana javna pot. Mestna občina Slovenj Gradec (v nadaljevanju Občina) na tej poti ni pridobila lastništva, niti naj ne bi izkazovala drugega pravnega naslova, ki bi utemeljeval ustavno skladnost takšne kategorizacije. Sporočil nam je tudi, da ta javna pot naj ne bi izpolnjevala pogojev za kategorizacijo. Občina naj bi tudi razpolagala z drugimi nepremičninami v svoji lasti, ki omogočajo speljalo javne poti drugje. Prav tako naj bi drugi lastniki zemljišč v bližini razpolagali z dostopom do druge javne poti.

Na Občino smo se obrnili s poizvedbo, ki je nanjo tudi odgovorila. Sporočila je, da je bila predmetna cesta kategorizirana v letu 1998, ker je takrat dosegala vsa merila za kategorizacijo. Cesta naj bi imela povezovalno funkcijo med tremi krajevnimi skupnostmi, Občina pa to cesto tudi vzdržuje. Občina je še pojasnila, da pravni posel za prenos lastništva na zemljiščih pobudnika ni bil sklenjen. Direkcija RS za infrastrukturo (v nadaljevanju Direkcija) tega do leta 2011 po navedbah Občine naj ne bi zahtevala, je pa Direkcija opomnila, da je treba lastništvo cest urediti. Prav tako je Občina sporočila, da bo glede na navedeno izvzela del ceste, ki poteka po zemljiščih v lasti pobudnika, iz Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Slovenj Gradec. Ob tem je dodala, da je za takšen izvzem potrebno soglasje Direkcije. Sklepno je še sporočila, da vsako leto zagotavlja sredstva za odmero cest, odkupe ali zamenjavo zasebnih zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane javne ceste.

Odziv občine smo sprejeli kot ustrezen. Ob upoštevanju sistemske narave dolgotrajnosti toleriranja neustavnih kategorizacij občinskih cest in upoštevaje tudi dejstvo, da Varuh kljub dolgoletni ustaljeni sodni praksi Ustavnega sodišča RS še vedno prejema ogromno pobud na to tematiko, smo tudi to pobudo šteli za utemeljeno. Ugotovili smo, kot že mnogokrat prej, kršitve načel pravne države, pravičnosti ter ustavnosti in zakonitosti, saj protiustavno stanje obstaja občutno predolgo, Občine pa so imele dovolj časa, da jasno ugotovljene protiustavnosti odpravijo.

Konkretno ravnanje Občine označujemo kot redek primer dobre prakse in proaktivnega pristopa. Varuh se namreč pri tej dotični temi prepogosto srečuje z ignoriranjem problema, neučinkovitim spopadanjem, sprenevedanjem pa tudi poskusom zavajanja in zavlačevanja s strani organov lokalne oblasti. Vsekakor se od posameznih občin ne pričakuje, da probleme rešijo čez noč. Zahteva pa se  njihova aktivnost, s sestavo vsaj srednjeročnih planov, ki bi omogočili sledenje napredku reševanja problematike neustavnega stanja, ki ima absolutno predolgo brado. 14.2-32/2018