Varuh je ponovno obravnaval problem pojavljanja ušivosti pri učencih. Te nadloge v nekaterih šolah nikakor ne morejo izkoreniniti. Ravnatelj, ki nas je na problem opozoril,  je pojasnil, da starši želijo, da bi lasišča učencem pregledovali učitelji. Od resornega ministrstva ni prejel ustreznih informacij in uporabnih navodil v zvezi s tem. Po njegovem mnenju za pregledovanje lasišč učitelji nimajo ustrezne zakonske podlage. Na Varuha se je obrnil s prošnjo za nasvet.

Ravnatelju smo sporočili, da se je Varuh s problemom ušivosti učencev v šolah ukvarjal  leta 2009, ko smo oblikovali tudi svoje stališče. Že takrat smo ocenili, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) v premajhno oporo šolam. Ugotovili smo, da šole, kjer so se pojavile uši, ravnajo zelo različno. Ponekod so posebej plačali strokovni pregled lasišč vseh učencev, ki so ga zaupali patronažni službi. Slednja pa teh storitev ne opravlja v okviru javne zdravstvene službe, zato naj bi to storitev opravila na stroške staršev.

Dejstvo je, da strokovni delavci v šolah niso usposobljeni za diagnosticiranje in zdravljenje nalezljivih bolezni, med katere spada tudi ušivost, da ne smejo pregledovati učencev, saj niso zdravstveni delavci in da morajo obvestiti starše o tem, da ima njihov otrok uši. Ko torej posamezna šola ugotovi, da so se pojavile uši, obstajata dve možnosti za ukrepanje: da pregled lasišč v šoli proti plačilu opravi ustrezno usposobljena oseba ali od (staršev) vseh učencev zahteva potrdila, da njihov otrok nima uši. Potrdila je treba pri zdravniku plačati. V zvezi s problemom smo se obrnili na tedanji Inštitut za varovanje zdravja RS (zdaj Nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ), kjer so nam pojasnili, da je po Zakonu o nalezljivih boleznih razuševanje obveznost in odgovornost staršev. V primeru opustitve odpravljanja uši starši storijo prekršek, ki se kaznuje z globo.

Tudi ta odgovor nam ni pojasnil, kako naj se s problemom ukvarjajo šole, zato smo naslovili poizvedbo še na MIZŠ. MIZŠ je v odgovoru pojasnilo, da v zvezi s problematiko šolam ni posredovalo nobene okrožnice oziroma navodil o tem, kako naj ravnajo. Ukrepanje je prepuščeno posamezni šoli. Če se šola s tem vprašanjem obrne na MIZŠ, jo pristojni napotijo po informacije na pristojni Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) oziroma na NIJZ. Tudi MIZŠ meni, da strokovni delavci šole nimajo zakonske podlage za pregledovanje lasišč otrok. Ker pa NIJZ oziroma ZZV priporočata, da učitelji ali vzgojitelji vsaj dvakrat na teden pregledujejo lasišča otrok, mora vodstvo šole o tem obvestiti starše in za pregledovanje lasišč pridobiti tudi njihovo dovoljenje.

S pridobljenimi odgovori ne moremo biti zadovoljni. Varuh meni, da bi moralo MIZŠ dati šolam nedvoumna navodila, kako naj se ukvarjajo s problemom ušivosti, kam naj se obrnejo in kdo naj ugotavlja, ali in kateri učenci imajo uši. Predlagali smo, naj šolam izdajo ustrezna navodila za ravnanje in se v zvezi s tem uskladijo tudi z Ministrstvom za zdravje (MZ). Le tako bodo lahko poenotili ravnanje vseh šol in preprečili nepotrebno jezo in nezadovoljstvo staršev. MIZŠ je Varuhov predlog sprejelo in se z MZ dogovorilo, da bo glede na zdravstveno naravo problema ušivosti pri učencih pripravilo za šole ustrezna navodila in predloge ukrepov.
Vendar se to očitno (še vedno) ni zgodilo. Zato na problem ponovno opozarjamo. Od pristojnih državnih organov zahtevamo izvedbo priporočila Varuha, da MIZŠ vendarle pripravi ustrezna navodila, kako naj šole ravnajo ob pojavu ušivosti. Menimo, da je bila pobuda utemeljena.11.0-75/2015