Varuh človekovih pravic Peter Svetina in njegov namestnik, pristojen za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, dr. Jože Ruparčič, sta v ponedeljek, 30. 5. 2022, na redni delovni obisk sprejela zastopnike pacientovih pravic. Varuh Peter Svetina je uvodoma omenil, da težave, s katerimi se ljudje obračajo na institucijo Varuha človekovih pravic, tudi lani in letos niso vsebinsko odstopale od prejšnjih let. Še vedno je pereča problematika dostopnosti osebnih zdravnikov, manjkajo specialisti oftamologi, poglobila se je problematika duševnega zdravja, saj primanjkuje strokovnjakov na področju pedopsihiatrije ter klinične psihologije. Varuh že vrsto let opozarja tudi na nujno potrebno regulacijo področja psihoterapije, predolge čakalne vrste in težave mnogih pri doplačilu nadstandardnih storitev.

Zastopniki so v pogovoru ugotavljali, da formalno sicer urejen zdravstveni sistem zaradi neizvajanja napisanega omogoča tudi različne zlorabe. Tako zastopniki kot Varuh se srečujejo s primeri, ko naj bi ljudje z zavarovalnicami sklenili zavarovanja, ki naj ne bi sodile v ustrezen okvir zdravstvenega zavarovanja. Predvsem starejšim ljudem naj bi bila ponujena zavarovanja, ki naj bi jim omogočila hitri dostop do zdravstvene oskrbe, pa te potem naj ne bi bili deležni. Pacientom, ki nimajo osebnega zdravnika, naj bi se z zavarovanji ponuja tudi ta možnost, ki ni realna, saj osebnih zdravnikov primanjkuje. Poudarili so še, da nekatera zavarovanja sicer omogočijo pristop k prvemu kontaktu za zdravstveno obravnavo, potem pa se morajo pacienti kot vsi drugi postaviti v čakalne vrste. Ali pa pacient opravi pregled pri zdravniku v okviru sklenjenega zavarovanja, pa izvidov v nadaljnji obravnavi v drugi zdravstveni ustanovi ne upoštevajo in se opravi ponoven pregled. Strinjali so se, da bi bilo treba sume zlorabe prijaviti inšpekciji ali policiji ter obžalovali izkoriščanje stisk ljudi in slabosti sistema.

Ocenili so, da je problematika dostopa do osebnega zdravnika kompleksna in se je s pandemijo le še poglobila. Strinjali so se, da je dostop do osebnega zdravnika ključna pravica iz katere potem izhajajo še mnoge. Jasno so zapisana tudi pravila obveščanja pacientov v primerih prenehanju delovnega razmerja določenega zdravnika, ki pa se ne spoštujejo, zato pacienti pogosto ostanejo brez informacij, da bodo čez nekaj mesecev ostali brez osebnega zdravnika.

Zastopniki pacientovih pravic še vedno zaznavajo mnoge kršitve na področju izvajanja pojasnilne dolžnosti. »Umanjkanje pojasnilne dolžnosti je 'kronična bolezen' ne samo zdravstva, pač pa tudi drugih področij skrbi za ljudi,« je ocenil varuh Svetina. Sogovorniki so se strinjali, da razumljivo, jasno in nedvoumno izvedena pojasnilna dolžnost pacientu omogoča ustrezno uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja, preprečuje pa tudi zaplete in prihrani čas tako zaposlenim v zdravstvu kot pacientom.

Znova so se dotaknili tudi odločanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za invalidsko zavarovanje in invalidskih komisij, ki je vse prevečkrat predlogo, sprejete odločitve so pogosto nerazumljive, pravni postopki niso ustrezno izpeljani, prav tako pa mestoma niso jasne niti podlage za odločanje. Razmišljali so, ali bi aktivnost delovne inšpekcije prispevala k izboljšavam na tem področju.

Govorili so še o težavah starejših pri dostopanju do zdravstvenih storitev preko digitalnih platform, oskrbi starejših v negovalnih bolnišnicah, o dostopu do ortodontov in ORL ter težavah z dostopom do razvojnih ambulant na dolenjskem in v Beli krajini, se dotaknili sistema dvoživk v zdravstvu ter zdraviliškega zdravljenja. Ocenili so, da bi morala biti pri napotitvah na zdraviliško zdravljenje jasno zapisana obrazložitev, kdaj naj bi bilo zdraviliško zdravljenje utemeljeno in naj bi ga krila zavarovalnica.