Varuh človekovih pravic se z uresničevanjem volilne pravice srečuje vseskozi, pogosteje seveda v obdobjih volitev. O problematiki uresničevanja volilne pravice invalidov, konkretneje oseb z motnjami v duševnem razvoju, smo že večkrat poročali tudi v letnih poročilih.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ocenjuje, da je razprava o različnih vidikih te tematike izjemno pomembna. Institucija Varuha je že v preteklosti opozorila, da je bilo izvrševanje volilne pravice oseb z motnjami v duševnem razvoju ali težavami v duševnem zdravju po dosedanji volilni zakonodaji omejeno v 7. členu Zakona o volitvah v državni zbor. Ta določa, da pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti in mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. S spremembo družinskega zakonika, ki je začel veljati 15. aprila 2019, je bil ukinjen institut odvzema poslovne sposobnosti in podaljšanja roditeljske pravice staršev oziroma drugih čez polnoletnost omenjenih oseb, zato je Varuh izrazil pričakovanje, da bo zakonodajalec pri spremembi volilne zakonodaje to upošteval. Nedavna sprememba 7. člena ZVDZ je uskladila terminologijo z Družinskim zakonikom in govori o "postavitvi pod skrbništvo" in ne več o odvzemu poslovne spodobnosti (https://www.iusinfo.si/primerjalnik/zvdz/15/15/0/clen-7) 

Ureditve glede odvzema volilne pravice so v državah EU različne. V Sloveniji ne velja avtomatizem, da bi vsaki osebi, ki ji je bila (prej) odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev čez otrokovo polnoletnost oziroma ki je pod skrbništvom, odvzeta volilna pravica, temveč je odvzem volilne pravice mogoč le na podlagi sodbe sodišča, ki v postopku ugotovi, da oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev.

Varuh opozarja tudi na različna stališča v mednarodnem prostoru. Tako je Odbor za pravice invalidov v 48. in 49. točki Splošnega komentarja št. 1 iz leta 2014 med drugim izrazil mnenje, da vsebina 29. člena Mednarodne konvencije o pravicah invalidov pomeni, da posameznikova sposobnost odločanja (angl. decisionmaking ability) ne more biti opravičljiv razlog za odvzem invalidove aktivne ali pasivne volilne pravice. Odbor za človekove pravice v njegovem Splošnem komentarju št. 25 k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah pa meni, da so objektivne in razumne omejitve volilne pravice mogoče, pri čemer za nerazumno že samo po sebi šteje omejevanje volilne pravice na podlagi (le) fizične invalidnosti in da je mentalna nezmožnost (angl. mental incapacity) lahko podlaga za omejitev volilne pravice.

Varuh je na problematiko odvzema volilne pravice osebam z motnjo v duševnem razvoju opozoril tudi na srečanjih s predstavniki Urada za demokratične institucije in človekove pravice OVSE, ki je ta opozorila kasneje tudi povzel v svojem poročilu (npr. na strani 6 poročila OVSE/ODIHR, dostopnem na https://www.osce.org/sl/odihr/elections/slovenia/400523).

Varuh po proučitvi mednarodnih in domačih aktov ter pravne prakse še ugotavlja, da po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) odvzem volilne pravice v sodnem postopku sam po sebi še ni v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). V tej luči je pomembna lanskoletna sodba ESČP proti Španiji, ki ima podobno ureditev kot Slovenija. V njej ESČP ni ugotovilo kršitev Konvencije o pravicah invalidov. Tudi po oceni Varuha veljavna slovenska ureditev ne krši človekovih pravic oziroma ni očitno nesorazmerna. Seveda pa je treba vse napore usmerjati v ureditev, ki sodelovanje invalidov v političnem in javnem življenju ne bi omejevala, pač pa spodbujala in oblikovala pogoje za njeno izvrševanje.