Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je kot častna pokroviteljica že drugega kongresa brezdomnih v Piranu v četrtek, 17. 3. 2016, v svojem nagovoru udeležencem izrazila veselje, da družba, posebej civilna, aktivna na področju brezdomstva in da imajo ljudje na robu podporo. Izrazila je upanje, da bo ta podpora postala sistematična in podprta tako s strategijo, kot sčasoma tudi z zakonom.
Povedala je, da pri Varuhu človekovih pravic RS želimo, da izgine prepričanje, da je brezdomstvo življenjski slog in osebna odločitev. Danes se na cesti ne znajdejo ljudje, ki ne želijo delati, pač pa tam pristanejo zaradi spleta različnih okoliščin. Izrazila je prepričanje, da nihče ne želi ostati brez doma kot osnovne celice za uresničevanje njegovih pravic, brez občutka varnosti in socialne vključenosti. Govorimo o novem tipu brezdomstva, to niso več pretežno samski moški, pač pa cele družine, je poudarila.
Povedala je še, da Varuh sicer ne prejema pobud brezdomcev, saj so ti socialno že izključeni, mnogokrat so nevešči v komunikaciji z organi oblasti. Prejemamo pa sicer pobude, iz katerih je razvidno, da pogosto zaradi kršenja neke druge pravice (npr. do doma, primernega stanovanja, prijava prebivališča) ali spleta okoliščin lahko pride do brezdomstva. V skrbi za ranljive skupine pri Varuhu sledimo tej problematiki, in sicer na lastno iniciativo, na nerešena vprašanja ter na nujnost oblikovanja celovitih sistemskih rešitev opozarjamo državo, da je iz vidika človekovih pravic socialna izključenost kogarkoli nesprejemljiva.
Ker se prizadeti množično ne obračajo na Varuha, se skuša ta približati njim oziroma s svojim delovanjem pridobiti informacije, ki omogočajo nadaljnje ukrepanje. Udeležuje se različnih dogodkov, kot je kongres brezdomstva, različnih konferenc na temo, skupaj s civilno družbo, ki skrbi za to populacijo ljudi, smo pri Varuhu pripravili novinarsko konferenco, pridobili smo informacije o zdravljenju brezdomnih v prob ono ambulantah in se pozanimali o možnostih našega ukrepanja na srečanjih s civilno družbo.
Varuhinja je na kongresu še opozorila, da pri Varuhu že leta terjamo spremembo Zakona o prijavi prebivališča, se trudimo, pišemo, sestankujemo s pristojnim ministrstvom, žal rešitev, ki bi omogočale prijavo brezdomnih oseb na naslovu določene organizacije (v zadnjem primeru so bile predlagane občine) kar ni. V zvezi s prijavo prebivališča pa je vezano mnogo drugih pravic: pravica do zdravstvenega varstva, denarne socialne pomoči, prijava na razpis za pridobitev neprifitni stanovanj in ostalo, je še povedala varuhinja.
Opozorila je še, da je brezdomstvo še vedno stigma v družbi, ki jo bomo lahko presegli samo z ozaveščanjem. Ne smemo dovoliti, da bi še ta brezdomne vlekla še bolj v globel socialne izključenosti in nepredstavljive stiske.
Varuhinja predlaga državi, da
- sprejme strategijo boja proti brezdomnosti, v pripravo katere naj se vključijo nevladne organizacije, saj morajo predlogi in rešitve izhajati iz prakse in ne zgolj iz teorije. Ker je pri brezdomnih osebah lahko kršenih istočasno več pravic, ne samo pravica do primernega stanovanja in doma, temveč tudi pravica do zdravstvenega zavarovanja ter pravice iz socialnega varstva je nujno to problematiko reševati celostno.
- razmisli celo o posebnem zakonu o brezdomstvu in z njim uredi tudi področje stanovanjske problematike. Sedaj je problematika urejena zelo parcialno, po posameznih resorjih, med katerimi manjka sodelovanje.
