Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Varuhinja s sodelavci letos drugič prisluhnila Mariborčanom

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njeni trije namestniki in strokovne sodelavke Varuha so na 11 poslovanju zunaj sedeža v letu 2017 v sredo, 8. 11. 2017, na pogovor sprejeli 39 oseb, dve se kljub vnaprejšnji prijavi nista uspeli udeležiti pogovorov, ki so potekali v Mestni občini Maribor.

Varuhinja se je o skrbi za ranljive skupine in uveljavljanju pravic občanov pogovarjala tudi z županom dr. Andrejem Fištravcem in njegovimi sodelavci, s svojim opažanje problematike zdravstva v občini pa je varuhinjo seznanil tudi varuh bolnikovih pravic Aco Prosnik.


Kot je povedala na novinarski konferenci takoj po srečanju z županom, je problematika zdravstva tudi v tej občini precej pereča, saj primanjkuje zdravnikov določenih specialnosti, pediatrov pa naj bi bilo po besedah varuha bolnikov pravic dovolj. Področje skrbi za starejše je še polno izzivov za prihodnost, je poudarila. Veseli jo zmanjšana stopnja brezposelnosti in nižje število deložacij, ki so bile na tem območju v prejšnjih letih zelo pereče.

Kot pozitivno je izpostavila dostop občanov do brezplačne pravne pomoči za občane preko zavoda PIP, ocenjuje pa, da bi morala biti ta urejena sistemsko v celi državi. Nepoznavanje prava in postopkov ljudi zelo tepe, je po pogovorih na novinarski konferenci povedal tudi namestnik varuhinje Tone Dolčič, ki je posloval s svetovalko Varuha Mojco Valjavec. Pojasnil je, da ljudje velikokrat spregledajo svojo pravico do pritožbe, predvsem kar zadeva časovne roke. "Ne vlagajo pritožb, čeprav niso zadovoljni. Ko se naposled odločijo za to, pa je že prepozno," je opozoril. Ugotavlja, da ljudje slabo poznajo svoje pravice na socialnem področju. "Socialne pravice niso izkoriščene, ker ljudje preprosto ne vedo zanje," je povedal.

Namestnica dr. Marzelova je med drugim posebej predstavila primer upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo na domu. "Kar bode v oči, je to, da so odločbe tako slabo obrazložene in ne omogočajo presoje upravičenosti," je povedala namestnica varuhinje Kornelija Marzel. Takšne odločitve zbujajo dvom v delo organov, je še dodala. Nanjo in na svetovalko Varuha Natašo Bratož se je obrnila tudi mamica, ki se ji ne zdi pravično, ker ji višino plačila vrtca obračunavajo glede na dohodek iz preteklega leta, ki pa je bil višji kot je trenutni, saj je zamenjala službo.

Namestnik varuhinje Ivan Šelih je s svetovalko Varuha Petro Komel sprejel pritožnika, ki se je oglasil zaradi nevestnega dela odvetnika,obravnavala sta primer medsosedskega spora, kjer je posebej pomembna zgodnja brezplačna pravna pomoč, je  poudaril tudi on. Predstavnica civilne iniciative ju je opozorila na napake pri izgradnji kanalizacije v eni od okoliških občin, nekdo drug zaradi premestitve trase vodovoda. Srečala sta se tudi s kompleksnim primerom, ko je že upokojena oseba želela nekaj pojasnil glede opravljanja dela v tem statusu.

Na Varuha so se v Mariboru obrnili tudi ljudje z duševnimi težavami, ki ne najdejo prave pomoči, ter par, ki je bil oškodovan pri najetju posojila, a mu dolg kljub sodni odločbi še ni bil poplačan. Tudi tu je varuhinja s sodelavci naletela na pobudnika z nerealnimi pričakovanji o tem, kaj naj bi Varuh naredil v njegovem primeru in številnimi različnimi zgodbami, pri nekaterih je mogoče zaznati slabo upravljanje države in posameznih uradnikov. Nekaj je bilo primerov dolgotrajnih sodnih in upravnih postopkov, predvsem na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Seznanili so se tudi s primerom urejanja stikov med starši in otroki, pripombami zoper izvršbo otroka, primerom medsosedskega spora in primeroma mobinga. Srečali so se tudi s pritožbo zaradi novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na primer neupravičenost do prejemanja pokojnine po umrlem očetu.

"Velikokrat ljudje potrebujejo le nekoga, da jih posluša," je še povedala varuhinja in dodala, da je to iz vidika načela dobrega upravljanja v javni upravi nedopustno.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)