Namestnik varuhinje Tone Dolčič je v petek, 6. 5. 2016, nagovoril udeležence mednarodne konference z naslovom Organizacija starejših, njihova učinkovitost in vpliv v družbi, ki sta jo v okviru srečanja generalnega sveta najstarejše evropske organizacije starejših EURAG - Evropska federacija starejših pripravili Zveza društev upokojencev Slovenije in Mestna občina Ljubljana.

Kot predstavnik Varuha človekovih pravic RS, ki se med drugimi svojimi nalogami prioritetno ukvarja s problematiko tako imenovanih ranljivih skupin, jih je opozoril, da se lahko z večk kot 20-letnimi prizadevanji Varuha na področju človekovih pravic seznanijo med drugim iz Letnih porolil Varuha in drugih informacij, ki jih ponuja spletna stran Varuha.

Poročilo za leto 2015 je že pripravljeno za tisk, v kratkem bo predano predsedniku republike in državnega zbora, je še povedal in opozoril, da bo tudi v njem nekaj vprašanj, ki bodo prav gotovo spodbudila široko razpravo v okviru vlade, kasneje pa v državnem zboru. Med drugimi je omenil vprašanje neenakopravnosti starejših, ki v institucijah brez koncesije nimajo enakih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot drugi starejši.

Opozoril je še, da je revščina temeljni problem slovenske družbe v zadnjih letih, ki še posebej prizadene ranljive skupine. Nizke plače ne zagotavljajo možnosti prihrankov, kakor tudi ne primernih pokojnin, zato se revščina pri starejših pokaže še posebej kritično. Iz čedalje večje revščine starejših, ki že sama po sebi pomeni kršitev njihovih pravic, zlasti pravice do socialne varnosti in pravice do dostojanstva pa pogosto izhajajo dodatne kršitve, ki se izkazujejo predvsem kot nasilje nad starejšimi, je še dejal.

Povedal je še, da pri Varuhu pogosto obravnavamo različne oblike nasilja ožjih sorodnikov nad starimi in bolnimi, ki imajo edini sicer redne, pa vendarle nizke dohodke, s katerimi morajo preživljati tudi mlajše, praviloma brezposelne sorodnike. Starejši so čedalje pogosteje na željo sorodnikov  odpeljani iz institucionalnega varstva v domačo oskrbo, kjer pa ni nikakršnega nadzora nad njihovo nego in pogoji bivanja.

"Čas je, da se politika končno poenoti, kako in v kakšnem minimalnem standardu bo starejšim zagotavljala dolgotrajno oskrbo ter iz katerih virov bomo zagotavljali za to potrebna sredstva. Pri sanaciji bank so se sredstva kar hitro našla, pri skrbi za stare in bolne pa njihovih virov politiki nikakor ne najdejo," je kritično dodal.   

Ocenil je še, da slovenska oblast premalo zaupa organizacijam civilne družbe, ki ne predstavljajo vedno le alternative trenutni politiki, temveč so ji lahko v veliko pomoč, saj razpolagajo z znanjem, kadri, izkušnjami, časom in predvsem voljo. Organizacijam starejših bi zato morali prisluhniti tako pri snovanju politik, kakor pri njihovem izvajanju, je še dejal in izrazil pričakovanje, da bo konferenca prispevala k temu cilju.