Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je 4. maja 2021 srečal s predstavniki nevladnih organizacij s področja medgeneracijskega sodelovanja. Sogovorniki so se strinjali, da je epidemija koronavirusne bolezni še bolj razgalila izzive, ki jih prinaša dolgoživa družba, a tudi priložnosti za medgeneracijsko povezovanje in uresničevanje medgeneracijske solidarnosti. Povabilu so se odzvali podpredsednica Združenja društev upokojencev Slovenije Jožica Puhar, Miha Zupančič iz Mladinskega sveta Slovenije, Jure Ciglar iz Študentske organizacije Slovenija in Janez Korošec iz Kluba študentov Kranj.
»Epidemija je pokazala, kako smo drug od drugega odvisni in kako pomembno je, da si med sabo pomagamo in se poslušamo. V teh težkih časih se je izkazalo, da je večina med nami najbolj pogrešala socialne stike in da individualizem ne zadovoljuje naših potreb,« je na srečanju izpostavil varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Sogovorniki so poudarili, da bi se celotna družba morala zavedati solidarnosti med vsemi skupinami prebivalcev. Med epidemijo se je sodelovanje med starejšo in mlajšo generacijo še bolj okrepilo. Veliko mladih prostovoljcev je namreč z razvozom hrane in z nakupovanjem osnovnih življenjskih potrebščin starejšim in osamljenim ljudem olajšalo marsikatero stisko.
Ob tem pa je podpredsednica Združenja društev upokojencev Slovenije Jožica Puhar opozorila na čedalje slabši ekonomski položaj starejših. Kritična je bila do odgovornih, ki želijo revščino med starejšimi reševati z rokohitrskimi rešitvami in interventnimi zakoni. Po njenem mnenju to ni primerno, saj za reševanje te pereče problematike potrebujemo sistemske rešitve.
V instituciji Varuha človekovih pravic že ves čas opozarjamo, da mora vsak med nami prejeti dostojno plačilo za opravljeno delo in da je naloga države, da tem ljudem nato zagotovi tudi minimalno pokojnino. »Zakona o dolgotrajni oskrbi in demografskem skladu sama po sebi ne bosta prinesla ustreznih rešitev, ki bi lahko odpravila revščino med ranljivimi skupinami prebivalcev. Le pisanje dokumentov in različnih strategij ne prinašajo izboljšav. Vsak izmed nas mora imeti občutek, da je v družbi viden, slišan in upoštevan. Le tako bomo lahko zmogli strpnosti in konstruktivnega sodelovanja,« so se strinjali sogovorniki.
Predstavniki mlajše generacije so na srečanju opozorili, da jim je epidemija še bolj otežila pot k osamosvojitvi. Zavzeli so se za večjo participacijo mladih. Želijo, da se jih bolj vključuje v procese odločanja in da tako lahko soodločajo o svoji prihodnosti. Izpostavili so neurejeno stanovanjsko problematiko in ponudili rešitev, s katero bi mladi in starejši bivali skupaj. S tem so jasno izrazili željo po medgeneracijskem sodelovanju.
Sogovorniki pa so se na srečanju dotaknili še ene pereče teme, in sicer duševnega zdravja. Tako med mladimi kot starejšimi je zaznati veliko težav in stisk, zato so se zavzeli za čim prejšnji sprejem Zakona o psihoterapiji. »Tudi na Varuha se obrača veliko ljudi s težavami v duševnem zdravju. Že več let opozarjamo, da mora biti ta zakon, ki bo ustrezno reguliral to področje čim prej sprejet. Zato upam, da bo imel aktualni minister za zdravje za to področje več posluha in bo naredil konkretne korake,« je še povedal varuh Svetina.
ENOC
Varuh Svetina: »Epidemija pokazala, da nas le solidarnost in sodelovanje peljeta v pravo smer«.
Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC) je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.
Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.
Cilj držav, vključenih v ENOC, je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.
V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.
Članice ENOC-a so avtonomne in
- nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
- preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
- spodbujajo ustrezne raziskave,
- sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.
Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)