Varuh človekovih pravic RS je v sodelovanju s Svetom Evrope v torek in sredo, 17. in 18. 4. 2018, pripravil mednarodno konferenco v počastitev 10. obletnice delovanja Državnega preventivnega mehanizma (DPM). Tema konference je bila Ocenjevanje vpliva DPM-jev.
Državni preventivni mehanizem (DPM) pri varuhu človekovih pravic pomembno prispeva k spoštovanju človekovih pravic ljudi z omejeno svobodo gibanja, so povedali na konferenci ob njegovi 10-letnici. Predstavniki ministrstev so izpostavili zavezanost spoštovanju priporočil DPM, ovire za še večji napredek pa so med drugim sistemske narave, so menili.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je uvodoma izpostavila prizadevanja svojega namestnika Ivana Šeliha, tudi vodje DPM, in se zahvalila vsem, ki so v desetih letih v okviru DPM-ja opravili ogromno preventivnega dela, z namenom, da mučenja in drugega ponužujočega ravnanja v ustanovah, kjer je ljudem gibanje omejeno, ne bi prihajalo.
Nanizala je tudi nekaj uspehov DPM-ja, med drugim je poudarila, da so psihiatrične bolnišnice na podlagi priporočil DPM poskrbele za doslednejše spoštovanje določb Zakona o duševnem zdravju pri sprejemu oseb zaradi prisilne hospitalizacije ter odpravile napake pri uvedbi in dokumentiranju posebnih varovalnih ukrepov, poskrbele pa so tudi za boljše obveščanje pacientov o njihovih pravicah. Tudi domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi so poskbeli za doslednejše spoštovanje določb Zakona duševnem zdravju pri sprejemu in namestitvi oseb v varovalne oddelke. Po priporočilih DPM-ja so bile natančneje in pravilneje opredeljene pravne podlage za namestitev stanovalcev na varovalne oddelke, dodatno se je razvil koncept obravnave oseb z demenco, domovi pa so poskrbeli za prijetnejši videz varovalnih oddelkov.
Sodelovanje z ministrstvi in drugimi organi je zelo dobro, toda želimo si, da bi bil njihov prispevek bolj vsebinski zlasti tam, kjer gre za sistemske pomanjkljivosti," je na današnji mednarodni konferenci v Ljubljani poudaril namestnik varuhinje človekovih pravic in vodja DPM Ivan Šelih. Po njegovih besedah jih veselijo rezultati tistih priporočil, ki vodijo v sistemske spremembe in pripravo strateških usmeritev za delo na posameznem področju.
Izrazil je zadovoljstvo, da jih obiskane ustanove ne vidijo kot nekakšen inšpekcijski organ. DMP želi namreč zlasti izboljšati kakovost bivanja oseb, ki jim je omejena svoboda gibanja, je povedal.
Markus Jaeger z generalnega direktorata za človekove pravice in vladavino prava pri Svetu Evrope je opazil, da sistem v Sloveniji deluje izjemno dobro ne le po mnenju DPM, ampak tudi po mnenju nevladnih organizacij. "Seveda ima samoocenjevanje kljub vsem prizadevanjem svoje meje," je dejal novinarjem. "V idealnem primeru bi morali zato imeti zunanjega ocenjevalca. Ta ne bi le povedal, kaj je še mogoče narediti in česa ne, ampak bi njegove ugotovitve prispevale k boljšemu sistemu DPM v drugih državah," je pojasnil. Prav o ocenjevanju oziroma merjenju vpliva DPM-jev pa so v nadaljevanju konference v dveh dneh govorili udeleženci konference.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si prizadevajo, da bi v prihodnje vzpostavili primerljivo kakovost v vseh domovih za starejše, je na konferenci povedala Janja Romih z ministrstva. Prve usmeritve za delo z ljudmi, ki imajo demenco, so bile podane leta 2011, zadnja dopolnitev dokumenta pa je iz februarja letos, je spomnila.
Državni preventivni mehanizem je ob svojih obiskih domov v lanskem letu ugotovil, da ti iz različnih vzrokov velikokrat ne obveščajo sodišča o zadržanju osebe na oddelku, ki po mnenju DPM izpolnjuje pogoje za varovani oddelek. Domovi prav tako še vedno praviloma stanovalce namestijo na oddelek in šele nato obvestijo sodišče, kar ni v skladu z zakonom o duševnem zdravju, ugotavlja DPM v poročilu za lansko leto, ki ga bo predstavil še pred poletjem.
Na ministrstvu za notranje zadeve in na policiji so pri spoštovanju človekovih pravic ljudi z omejeno svobodo gibanja v zadnjih letih naredili velik napredek, je na konferenci ocenil državni sekretar na ministrstvu Boštjan Šefic. Po njegovih besedah se tudi ustrezno izobražujejo. Nepravilnosti želijo preprečevati, a če se zgodijo, ustrezno ukrepajo, je zagotovil.
Predstavniki DPM, ki so lani obiskali skoraj 30 policijskih postaj, so na nekaterih opazili, da pridržane osebe v prostorih za pridržanje nimajo dostopa do tekoče vode. Tiste postaje, kjer so pridržanja lahko tudi daljša, pa nimajo prostora za gibanje na prostem. Ob obisku Centra za tujce pa so opozorili, da namestitev mladoletnikov v zaprt tip institucije ne more biti v njihovo največjo korist.
Tudi na ministrstvih za pravosodje, za zdravje in za izobraževanje, znanost in šport so na konferenci izpostavili prednosti, ki jih prinašajo priporočila DPM. Zaradi njih je spoštovanje človekovih pravic v zaporskem sistemu boljše, je poudarila Janja Pahor Mohorčič z ministrstva za pravosodje.
DPM deluje na podlagi zakona o ratifikaciji opcijskega protokola h konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki je začel veljati z letom 2007.
VIR: VČP in STA
