Namestnik varuhinje Ivan Šelih se je v Solunu v Grčiji med 19. in 20. 2. 2016  udeležil konference z naslovom Begunska/migrantska kriza in človekove pravice. Na njej so ombudsmani  oziroma predstavniki nacionalnih ustanov za človekove pravice iz Albanije, Avstrije, Hrvaške, Grčije, Kosova, nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Srbije, Slovenije in Turčije sprejeli Regijski akcijski načrt institucij ombudsmana.

Temeljna načela načrta izhajajo iz Beograjske deklaracije in pravijo, da:

• so vse države dolžne zagotoviti popolno spoštovanje mednarodnih in regionalnih instrumentov za človekove pravice, vključno z Ženevsko konvencijo ZN 1951 o statusu beguncev, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah in z ustreznimi zavezami OVSE, povezanimi s človekovo razsežnostjo.
• imajo begunci in migranti pravico do zaščite pred kakršno koli diskriminacijo in pred kakršnim koli spodbujanjem diskriminacije.
• je vsaka država dolžna izvesti ustrezne nacionalne zaveze skladno z mednarodnim pravom.

Ta akcijski načrt je osredotočen predvsem na skupne dejavnosti institucij ombudsman na področju zaščite in spodbujanja pravic beguncev/migrantov. Vsaka udeležena institucija mora načrtovati ustrezne dejavnosti za izpolnjevanje dogovorjenih ciljev, poslanstva in nalog v okviru beograjske deklaracije, pri čemer upošteva sredstva, ki so na voljo, in pooblastila znotraj vsakega nacionalnega okvira.

Akcijski načrt predvideva še:

I.    Tematske sinergije

a)    Dostop do azila

• Raziskati, ugotoviti in pojasniti, kako zdajšnji položaj potencialnim prosilcem za azil krati (oziroma ne krati) možnost (možnosti) uveljavljanja njihove pravice in možnost, da zaprosijo za zaščito.
• Spremljati trenutno stanje in državnim organom priporočiti, da naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje učinkovitega in poštenega dostopa do azila, vključno z vzpostavitvijo učinkovitega postopka individualne ocene osebe, preden se jo vrne v državo, iz katere je prečkala meje, ali v državo izvora.
• Sestaviti primerjalno študijo postopkov in pravil, ki jih uporabljajo ustrezne države, in jih dati na voljo v obliki shem in preglednic, prijaznih do uporabnika.
• Spremljati napredek, število vlog in dodeljenih statusov zaščite ter v letnih in posebnih poročilih objavljati ustrezne številke, smernice in kazalnike.
• Razviti »azilne smernice« v jezikih, ki jih begunci razumejo, in jih namestiti v objektih za begunce/migrante ter na vstopnih/izstopnih točkah.
• Spremljati dostopnost informacij, povezanih z azilom, na vstopnih/izstopnih točkah.
• Spremljati učinkovito udeležbo uradnih oseb na področju azila pri postopkih registracije/sprejema.
• Predlagati izboljšanje, sprejetje in izvajanje mednarodnih in nacionalnih pravnih okvirov za urejanje razmer ob množičnem prihodu razseljenih oseb v Evropo.

b)    Zaščita otrok brez spremstva in drugih ranljivih oseb

• Razviti skupne standardne postopke glede ustreznega pregledovanja za vse na novo prispele osebe z namenom razločevanja najranljivejših (otroci s spremstvom ali brez spremstva ali ločeni od staršev, nosečnice, žrtve mučenja, žrtve trgovine z ljudmi, starejši, invalidi, bolni, ljudje, ki so diskriminirani zaradi spola, spolne usmerjenosti ali spolne identitete, itn.).
• Pripraviti osnutek seznamov, značilnih za posamezne skupine, v povezavi s posebnimi potrebami in jih razširjati, da se zaščiti njihove pravice, zlasti v povezavi z namestitvenimi, zdravstvenimi in s pravnimi potrebami.
• Raziskati, ugotoviti in pojasniti, kako so ali niso zagotovljene pravice vsake skupine, ter od držav zahtevati, da sprejmejo ukrepe, značilne za posamezno skupino.
• Začeti primerjalno študijo postopkov in pravil, ki jih uporabljajo ustrezne države, in jih dati na voljo v obliki shem in preglednic, prijaznih za uporabnika, s ciljem, da se izpostavijo dobre prakse in oblikujejo skupni standardi.
• Spodbuditi države, da vnaprej načrtujejo in mogoče vnaprej namenijo že obstoječa sredstva in infrastrukturo (bolnišnice, socialni delavci itn.) za zaščito ranljivih skupin.
• Svetovati glede zagotavljanja usposabljanja za uradne osebe, ki bodo verjetno v stiku z žrtvami mučenja ali trgovine z ljudmi.
• Razviti mehanizem za nenehno preverjanje, da otrokom brez spremstva ni odvzeta prostost in da se takoj pospremijo v primerne mladinske hotele, v katerih se jim nudi ustrezna obravnava glede na njihovo starost in potrebe.

c)    Pojav slabega ravnanja z begunci/migranti in izkoriščanja – postopki prisilne vrnitve

• Proaktivno udejstvovati se pri iskanju dejstev o primerih slabega ravnanja, izkoriščanja in drugih kršitev človekovih pravic, o katerih je kakor koli obveščen varuh človekovih pravic; spodbujati pritožbe in sprožati preiskave na lastno pobudo.
• Spodbujati in omogočati pritožbe z zagotavljanjem podatkovnih kartic ter plakatov in letakov o delu varuha človekovih pravic, ki naj bodo na voljo v vseh begunskih/migrantskih centrih in v sprejemnih/registracijskih centrih, vključno z žarišči.
• Redno obiskovanje osebja iz institucij ombudsmana ali sorodnih institucij za zagotavljanje prepoznavnosti in tudi spremljanje dnevnega delovanja takih centrov.
• Nameniti zadostna sredstva ter uvesti pospešeno in učinkovito preiskavo navedenih primerov, pri čemer je treba upoštevati mobilnost domnevnih žrtev.
• Redno javno objavljati sezname pritožb/primerov slabega ravnanja in izkoriščanja, izpostaviti mogoče vzorce ter poudariti pozitivne ali negativne odzive pristojnih organov brez poseganja v pravila o varstvu osebnih podatkov.
• Izmenjava informacij med institucijami ombudsmana in tudi stikov z udeleženimi prostovoljci/nevladnimi organizacijami, da se zagotovi temeljito preiskovanje pojava izkoriščanja ali slabega ravnanja brez poseganja v pravila o varstvu osebnih podatkov.
• Svetovati o usposabljanju, ki ga je treba zagotoviti državnim uslužbencem in osebju institucije ombudsmana v povezavi s preprečevanjem slabega ravnanja in z izboljšanjem sposobnosti prepoznavanja žrtev slabega ravnanja in izkoriščanja.
• Spremljati prisilno vračanje, da se zagotovita uporaba in spoštovanje CPT in drugih standardov za zaščito človekovih pravic. Opredeliti je treba dodatne oblike zagotavljanja zaščite ranljivih skupin.

d)    Sovražni govor in ksenofobija

• Začeti skupno pobudo proti najbolj priljubljenim mitom v povezavi z vplivom beguncev/migrantov na gospodarstvo/družbo držav gostiteljic.
• Sestaviti skupne govorne/obrambne točke in pogosta vprašanja, ki se uredijo po področju in temi.
• Ustanoviti skupino javnih govorcev, ki bodo vedno pripravljeni za udejstvovanje v javnih razpravah, če/ko bodo potrebne.
• Obravnavati primere besedne zlorabe in žaljivega govora uradnih oseb.
• Spodbujati pritožbe in začeti preiskave na lastno pobudo.
• Svetovati glede usposabljanja uradnih oseb, ki bodo verjetno v stiku z begunci in migranti.
• Organizirati javne dogodke za povečanje ozaveščenosti in izmenjavo dobrih praks.

e)    Vloga lokalnih skupnosti in lokalne uprave

• Povezovanje beguncev in migrantov s skupnostjo je ključno za uspeh prehodnih struktur sprejemanja ter neizogibna zahteva za vključevanje beguncev in migrantov v trajnejše bivanje.
• Spodbujati ustanavljanje povezav in omogočati redne sestanke predstavnikov mest/regij gostiteljev/-ic za namen izmenjave praks, problemov in usklajevanja odzivov, spodbujati razumevanje begunskih in migrantskih vprašanj ter poiskati delujoče rešitve za njihovo sprejetje.
• Spodbujati ustanavljanje občinskih pospeševalcev in uradov socialnega skrbstva na krajih z resno segregacijo beguncev/migrantov.
• Sestaviti in širiti obširen vodnik za lokalne in regionalne oblasti, ki vključuje osnovna načela, zakonodajo, primere dobre prakse in predloge za usklajeno ukrepanje.
• Organizirati seminarje in konference o vključevanju migrantov in beguncev ter o njihovih gospodarskih in socialnih pravicah, vključno z ustreznim zatočiščem, zdravstvenim varstvom, s hrano, z vodo, s sanitarijami, z varstvom otrok in družine.

II.    Horizontalne sinergije (veljajo za vse zgornje točke)

f)    Čezmejno sodelovanje

• Raziskovati in izpostavljati značilne primere, pri katerih je pomanjkanje čezmejnega sodelovanja med državami tako veliko, da so ogrožene pravice beguncev/migrantov, s skupnimi dejavnostmi nacionalnih varuhov človekovih pravic.
• Vzpostavljati kontaktne točke, mehanizme zgodnjega opozarjanja in standardna usklajena pravila odzivanja/delovanja (npr. pritožbeni mehanizmi, obiski za ugotavljanje dejstev na kraju samem) v povezavi z nerednimi tokovi beguncev/migrantov, morebitno humanitarno krizo in s kršitvami človekovih pravic znotraj uradov nacionalnih varuhov človekovih pravic.
• Zagotavljati podatke ustrezni ustanovi varuha človekovih pravic.
• Prepoznavati in spodbujati dobre prakse pri čezmejnem sodelovanju.
• Poskrbeti, da države zagotovijo in izdelajo skupne standardne postopke in prakse v povezavi z mejnimi kontrolami in s prečkanji, ki zagotavljajo človekove pravice, ter izogibanje podvajanju, kjer je to mogoče. Zgoraj omenjeni postopki in prakse bi morali reševati vprašanja, kot so: prepoznavanje ranljivih oseb, razvoj začasnih čezmejnih struktur z učinkovitim dostopom do hrane, vode, zatočišč in do osnovnih oblačil v kakršnih koli okoliščinah.
• Prepoznavati in raziskati zlasti pojav, da obmejni organi, policija ali organi priseljevanja zadržijo dokumente, ki se uradno zabeleži.

g)    Kampanja/Medsebojno povezovanje (observatorij)

Informacije za begunce/migrante:

• Sestaviti obširen seznam vseh služb ombudsmana (glede pritožb itn.), ki so na voljo v posameznih državah, vključno s podatki o stikih, in zagotoviti dostopnost (v angleščini, francoščini, arabščini, perzijščini, v paštunščini itn.) v obliki enotnega plakata na vseh mejnih prehodih in begunskih/migrantskih centrih.
• Napisati, urediti in objaviti letake/brošure, če še niso na voljo (v angleščini, francoščini, arabščini, perzijščini, v paštunščini itn.), z informacijami o pravicah beguncev/migrantov, nacionalnih postopkih in postopkih EU, s kontaktnimi podatki ustanov/nevladnih organizacij in z drugimi ustreznimi informacijami. Zagotoviti informacije o veljavni lokalni zakonodaji in predpisih ter o običajnih in moralnih normah, da se prepreči morebitne nesporazume ali kazniva dejanja, ki bi lahko nastali zaradi razlik v pravnem in kulturnem okviru.
• Ustanoviti skupni klicni center in mednarodno klicno številko za informacije glede pritožb v sodelovanju s civilno družbo ali z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na določenem območju.

Obveščati splošno javnost (kampanje):

• začeti skupno radijsko/TV-kampanjo o pravicah beguncev/migrantov in obveznostih nacionalnih/regionalnih/lokalnih oblasti;
• spodbujati raziskave o gospodarskem vplivu beguncev/migrantov na države gostiteljice za boj proti napačnim informacijam, predsodkom in ksenofobiji;
• proaktivno delovati v javnih razpravah z objavljanjem člankov v časopisih/na spletnih mestih, sodelovati pri TV-/radijskih razpravah itn. za boj proti ksenofobiji in izpodbijati sovražni govor.

Izmenjava informacij/medsebojno povezovanje (observatorij):

• spodbujati sinergijo med institucijami ombudsmana;
• proaktivno sodelovati v regionalnih povezavah/observatorijih ombudsmana za spremljanje položaja na terenu in zagotavljanje rednega posodabljanja informacij v povezavi s potmi, postopki in z logistiko;
• zagotoviti kontaktne osebe v službi vsake institucije ombudsmana, ki delijo, usklajujejo in urejajo informacije v okviru tega akcijskega načrta;
• zagotoviti zbirko podatkov in interno spletno mesto v angleškem jeziku, da se omogoči zgoraj navedeno.

Informacije za nacionalne organe in od njih:

• sodelovati v povezavah in observatorijih, kot so nacionalni organi, ki spremljajo begunske/migrantke tokove, sovražni govor, rasistične napade itn.;
• svetovati o zakonodajnih predlogih in vplivati na spremembe obstoječih praks nacionalnih organov;
• vzpostavljati informacijske kanale v povezavi s številom in krajem prihodov beguncev/migrantov, sprejemnimi centri, z logistiko itn.;
• delovati pri rednih stikih in misijah za ugotavljanje dejstev na terenu.

Nuditi informacije za ustanove na nadnacionalni ravni in nevladne organizacije ter od njih:

• vzpostavljati stalne informacijske kanale v povezavi s številom in krajem prihodov beguncev/migrantov, sprejemnimi centri, z logistiko itn.;
• zagotavljati letake ombdusmana, brošure za organizacije, ki delajo na terenu, in spodbujati njihovo širjenje.

 
Izvajanje/Spremljanje

Posamezna institucija ombudsmana imenuje dve osebi za stike s ciljem usklajevanja in omogočanja skupnih ukrepov za spremljanje, ki so potrebni za izvajanje beograjske deklaracije, kot je podrobno opisano v akcijskem načrtu. Skupina oseb za stike (za zdaj imenovana »akcijska skupina«) bo izmenjevala informacije o posameznih dejavnostih ombudsmana in redno razpravljala v obliki sporočil po seznamu elektronskih naslovov in v obliki spletnih sestankov v živo ter drugih elektronsko podprtih orodij o vseh predlogih ukrepanja, skupnih dejavnostih in o dobrih praksah.

Akcijska skupina mora v treh mesecih po sprejetju akcijskega načrta predstaviti podrobne predloge glede logistike naslednjih prednostnih ukrepov:

• izdelati minimalni seznam zahtev za zagotovitev delovanja akcijske skupine;
• pripraviti predlog tekočega delovnega načrta in ga redno posodabljati;
• začeti primerjalno študijo postopkov in pravil, ki jih uporabljajo zadevne države;
• sestaviti obširen seznam vseh služb ombudsmana, ki so na voljo v vsaki državi članici v regiji;
• uvesti in vzdrževati zbirko podatkov in interno spletno mesto