Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) je obravnaval več pobud, v katerih so pobudniki Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) pozvali k podaljšanju roka za javno razpravo o objavljenem osnutku Uredbe o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (št. zadeve: 007-97/2016; v nadaljevanju: Uredba). Menijo, da je za javno razpravo neutemeljeno določen skrajšan rok 14 dni, ki je prekratek, saj gre za zelo pomembno spremembo okoljskih predpisov, posledice katere bi lahko bistveno poslabšale kakovost bivanja prebivalcev in ogrožale njihovo zdravje. Edino daljši rok za javno razpravo bi omogočil zainteresirani javnosti ustrezno možnost sodelovati in opredeliti se do predvidenih sprememb.
Varuh je upoštevaje očitke pobudnikov opravil posredoval ustrezno poizvedbo na ministrstvo in ga pozval k obrazložitvi razlogov, na podlagi katerih je sprejelo odločitev o skrajšanem roku za javno razpravo (14 dni) o objavljenem osnutku Uredbe.
MOP v svojem odgovoru obrazloži, da so uporabili 14 dnevni skrajšani rok za javno razpravo, saj menijo, da osnutek predloga predpisa ne šteje za predpis, ki lahko pomembneje vpliva na okolje. Predpis naj bi namreč predvideval uvedbo nižjih vrednosti ravni hrupa zaradi obratovanja določenih virov hrupa, poleg tega pa gre z nomotehničnega vidika za manjše spremembe predpisa, saj se popravki nanašajo zgolj na pet členov. Zato menijo, da so upravičeno pričakovali, da bo imela javnost tekom predvidenega roka dovolj časa, da preuči zadevo in poda pripombe. Hkrati obvestijo, da je ne glede na navedena dejstva ministrstvo v vmesnem času rok za dajanje mnenj in pripomb na osnutek Uredbe o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, objavljen na spletni strani, podaljšalo, in sicer z namenom, da ne bi bila komurkoli kršena kakršna koli pravica iz naslova sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov.
Varuh je pozdravil odločitev MOP o podaljšanju roka za javno obravnavo osnutka Uredbe, vendar se z vsebino podanih pojasnil ne strinja povsem v popolnosti.
Skladno s prvim odstavkom 34. a členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) morajo ministrstva in pristojni organi samoupravne lokalne skupnosti v postopku sprejemanja predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, omogočiti javnosti seznanitev z osnutkom predpisa in dajanje mnenj in pripomb.
Nadalje 34. a člena ZVO-1 jasno opredeljuje, kateri je tisti predpis, ki lahko pomembneje vpliva na okolje, in sicer se kot tak »šteje predpis, izdan na področju varstva okolja, ohranjanja narave, in upravljanja, rabe ali varstva delov okolja, vključno z ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi, pa tudi drug predpis, za katerega je njegov pripravljavec v postopku sprejemanja ugotovil, da vpliva na okolje. Javnost ima pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj in pripomb na osnutek predpisa v trajanju najmanj 30 dni, pri čemer se ta rok lahko skrajša na 14 dni, če gre za manj pomembne spremembe predpisov iz drugega odstavka tega člena.«
Omenjena zakonska dikcija torej omejuje pripravljavca pri presojanju, ali gre za manj pomembno spremembo predpisov. Ravno zaradi zakonske presumpcije, vsebovane v 34. a členu ZVO-1, je subjektivno stališče pripravljavca v teh primerih potrebno pazljivo tehtati v razmerju do upravičenja javnosti seznaniti se z osnutkom predpisa in podati nanj mnenja ter pripombe. Varuh zato meni, da je skladno z normativnim namenom omenjenih določb ZVO-1 primerno skrajševati rok za vpogled in možnost dajanja mnenj ter pripomb le v skrajnih primerih. Upoštevaje primarni namen pravice javnosti sodelovati pri sprejemanju in spremembah predpisov, ki je predvsem v zagotovitvi javnosti sprejemljive vplivnosti sprememb predpisov na okolje, je tako to moč zaobiti le v primeru močnejšega pravnega interesa, dopustnega le v korist javnosti, kar je evidentni namen 34. a člen ZVO-1.
Varuh že leta ugotavlja, da se sistemske spremembe oziroma posegi v predpise s področja okolja in prostora izvajajo pogosto brez ali z omejenim sodelovanjem javnosti.
Varuh je na podlagi vsega navedenega ministrstvu podal predlog, naj v nadalje pri objavi osnutkov predpisa v pripombe javnosti v najvišji možni meri zagotovi pravico do sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov in tako dosledneje upoštevate zakonsko določbo 34. a člena ZVO-1. Postopki spreminjanja okoljevarstvenih predpisov morajo biti premišljeni, odločitve o spremembah pa preudarno sprejete. Morebitne spremembe predpisov ne smejo omejevati ustavno zagotovljene pravice do zdravega življenjskega okolja, kar pa je moč utemeljeno in legitimno presojati le ob vsakokratnih pripombah in predlogih javnosti.
V nasprotnem primeru bi se lahko porodilo vprašanje morebitnega izigravanja zakonske določbe 34. a člena ZVO-1. V svojih letnih poročilih Varuh tako večkrat izpostavlja predmetno problematiko in izpostavlja konkretno ugotovljene kršitve pripravljavcev predpisov. Veliko je tudi očitkov zoper ustreznost obravnave in utemeljenost zavračanja pripomb, podanih s strani javnosti. Temu ustrezno si Varuh že dolgoletno prizadeva za uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja v povezavi s pravico do prostega dostopa do okoljskih informacij in opozarja na pomembnost sodelovanja javnosti pri okoljskem odločanju.Pobuda je bila utemeljena in pozitivno rešena. 7.0-25/2016
