Pobudnik je Okrajnemu sodišču v Kranju očital dolgotrajnost nepravdnega postopka zaradi vrnitve poslovne sposobnosti v zadevi pod opr. št. N 110/2015, v katerem je nastopal kot predlagatelj.

Sodišče nas je sicer seznanilo z nekaterimi časovnimi okoliščinami obravnavanja te zadeve, razpoložljivi podatki pa so kazali, da je postopek nekoliko podaljšalo tudi odločanje (drugega) pristojnega organa o prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila stroškov za izvedenca psihiatrične stroke. Odločba, s katero je bilo odločeno o prošnji pobudnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bila izdana 23. 8. 2016. Po tem je Okrajno sodišče v Kranju v kratkem času (14. 9. 2016) postavilo sodno izvedenko psihiatrične stroke in določilo, da v roku 45 dni od prejema sklepa izdela pisno mnenje. Ker so časovne okoliščine obravnavane zadeve dale slutiti, da izvedenka svojega pisnega mnenja sodišču najverjetneje ni posredovala v postavljenem roku, smo Okrajno sodišče v Kranju zaprosili za dodatna pojasnila.

Sodišče je pojasnilo, da je bil sklep o postavitvi izvedenca z dne 14. 9. 2016 izvedenki posredovan 22. 9. 2016. Izvedensko mnenje je izvedenka izdelala 8. 12. 2016, sodišče pa ga je prejelo 13. 12. 2016. V sklepu o odreditvi izvedenstva je bilo izvedenki naloženo, da izvedensko mnenje izdela v roku 45 dni. Po ugotovitvah sodišča je bil rok za izdelavo izvedenskega mnenja prekoračen za slab mesec.

Pojasnilo je, da je glede na to, da je izvedenka izjemoma rok za izdelavo izvedenskega mnenja prekoračila za manj kot en mesec in glede na to, da sodišče zadevo pobudnika obravnava prednostno, v zvezi z izvedenkinim delom ni izvajalo nobenih ukrepov. Pojasnilo je tudi, da konkretno izvedenko sodišče v zadevah, kot je pobudnikova, zaradi njene strokovnosti in prepričljivosti pogosto angažira.

V obravnavanem primeru ni bilo mogoče prezreti, da Okrajno sodišče v Kranju o pobudnikovem predlogu za vrnitev poslovne sposobnosti, ki je bil vložen konec novembra 2015, vsaj do 14. 9. 2017, ko je v zadevi razpisalo narok, še ni odločilo in je tako od vložitve predloga do razpisa naroka preteklo več kot 21 mesecev. Glede na določila Sodnega reda bi bilo to zadevo že mogoče šteti tudi za sodni zaostanek, saj je bil v konkretnem primeru prekoračen rok, določen za rešitev nepravdnih zadev na prvi stopnji (skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 289. člena Sodnega reda znaša rok za rešitev nepravdnih zadev šest mesecev od prejema zadeve do odprave odločbe prve stopnje). Postopek v zadevi je sicer nekoliko podaljšalo tudi odločanje (drugega) pristojnega organa o prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila stroškov za izvedenca psihiatrične stroke in tudi nepravočasna izdelava izvedenskega mnenja.

Varuh v tej zvezi meni, da je vsaka prekoračitev zakonsko določenih rokov nedopustna in lahko pomeni poseg v pravice posameznika. Vztraja, da se dosledno uporabljajo mehanizmi, ki so v posameznih postopkih predvideni za primere kršitev z zakonom določenih rokov. Zato bi bilo prav, da bi sodna izvedenka v konkretnem primeru skladno z določbo 2. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih obvestila sodišče, da svojega dela ne more opraviti v določenem roku. To je namreč tudi njena dolžnost. Če sodni izvedenec svojih dolžnosti ne opravi redno, je to tudi razlog za njegovo razrešitev po 3. točki prvega odstavka 89. člena Zakona o sodiščih. Zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja pa je sankcionirana tudi tako, da se izvedencu skladno z drugim odstavkom 90. člena Zakona o sodiščih nagrada zniža za en odstotek za vsak dan zamude.

Ker se v praksi zaradi zamud pri izdelavi izvedenskih mnenj pogosto podaljšujejo tudi sami sodni postopki, bi bilo prav, da bi sodišča z vso potrebno skrbnostjo in dosledno spremljala izpolnjevanje dolžnosti sodnih izvedencev, v primeru neizpolnjevanja le teh pa tudi ustrezno odreagirala, upoštevaje pri tem tudi vse v posamičnem primeru pomembne okoliščine, ki narekujejo, kateri ukrep bo uporabljen za zagotovitev discipliniranja posameznega sodnega izvedenca. 6.4-57/2017