Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu

Opisujemo pobudo, s katero je pobudnik prosil za pomoč Varuha človekovih pravic RS (Varuh). Navedel je okoliščine, ki so kazale na možno nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu. Pobudnik je pomoč iskal na več naslovih, kjer so ga zavrnili, ali mu sploh niso odgovorili (npr. na Inšpektoratu RS za delo (IRSD)), ali so se opredelili kot nepristojne (npr. Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev (ISJU)), ali pa so zadevo odstopili drugim (Inšpektoratu RS za obrambo (IRSO)). Tudi pri zagovorniku načela enakosti (zagovornik) ni dobil ustrezne pomoči, saj ga je ta le seznanil s pristojnostmi in različnimi zakonskimi določbami ter mu predlagal, naj vloži pobudo za obravnavo domnevne diskriminacije, pri čemer bi moral pobudnik opredeliti osebno okoliščino, zaradi katere je neenakopravno obravnavan. Pobudnik ponovne pobude zagovorniku ni podal, saj je že v prvi prijavi napisal vse okoliščine, pri čemer mu ni bilo znano in sam ni mogel ugotoviti, zaradi katere osebne okoliščine je bil neenako obravnavan.

Na Varuhovo poizvedbo je IRSD poslal pojasnilo, da je bilo ugotovljeno, da sta za nadzor v zvezi s pobudnikovimi navedbami pristojna izključno ISJU in IRSO, saj iz vloge ni razbral kršitev, ki bi spadale v njihovo pristojnost.

V odgovoru na pojasnilo smo IRSD opozorili, da iz pobude Varuhu izhaja možnost, da je pobudnik lahko žrtev trpinčenja in da njegov delodajalec ni zagotovil ukrepov za varstvo pred trpinčenjem na delovnem mestu. IRSD je v svojem odgovoru ponovno pojasnil, da je v konkretnem primeru pristojen ISJU. Z IRSD smo opravili še telefonski pogovor, v katerem smo dobili zagotovilo, da bodo primer obravnavali z vidika zatrjevanega trpinčenja na delovnem mestu. V času pisanja tega poročila imamo le ustno izjavo predstavnikov IRSD, da so odkrili pomanjkljivosti v zvezi s preprečevanjem trpinčenja

– pisnega odgovora v zadevi pa še nismo prejeli, tako da primer še ni končan. V letnem poročilu pa ga predstavljamo z namenom, da bi opozorili, kako nemočne so žrtve trpinčenja na delovnem mestu. Veljavna zakonodaja jim ne omogoča učinkovite zaščite, saj se različne inšpekcije razglašajo za nepristojne ali so preveč formalistične. 4.3-45/2009

Natisni: