Varuhu človekovih pravic RS (Varuhu) sta naslovila pobudo zakonca, državljana BIH, s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji. Navajala sta, da je žena za določen čas zaposlena na eni izmed agencij za zaposlovanje. Pogodbo o zaposlitvi so ji podaljševali mesečno, v času vložitve pobude se je ravno iztekal deseti mesec zaposlitve. V tem času je delodajalcu sporočila, da je v tretjem mesecu nosečnosti. V odgovor so ji povedali, da ji pogodbe o zaposlitvi verjetno ne bodo več podaljšali, saj se bojijo, da bodo potem imeli stroške z njeno morebitno bolniško odsotnostjo. V podjetju, v katerega je bila napotena preko agencije, so bili z njenim delom zadovoljni. Njena nosečnost jih ni motila, bili so zelo razumevajoči in takoj so jo premestili na lažje delovno mesto. Zaradi morebitne izgube ženine zaposlitve bi se zakonca znašla v hudi stiski. Kot nosečnica in hkrati še tujka bi težko našla novo zaposlitev, moževa mesečna plača pa je znašala približno 500 evrov neto. Pobudnika sta se obrnila na Varuha z vprašanji, kakšne so pravice žene.
S pobudnikoma smo stopili v telefonski kontakt. Mož nam je pojasnil, da je njegova žena za prvega v mesecu, kar bi moral biti prvi dan nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, naročena na pogovor k direktorju, ki bo odločil o njeni nadaljnji usodi. Sam je bil zraven, ko ji je bilo rečeno, da ji pogodba o zaposlitvi zaradi nosečnosti verjetno ne bo podaljšana. Izvedela sta že, da zaradi kratkega trajanja zaposlitve (zgolj 10 mesecev), še nima pravice do nadomestila za brezposelnost s strani Zavoda RS za zaposlovanje, in tudi ne pravice do starševskega nadomestila. V bolniško se ni želela zateči, saj je želela biti poštena in delati, dokler bi bilo to mogoče. Pobudniku smo pojasnili pristojnosti Varuha do zasebnih delodajalcev in kakšne so pravice in možnosti njegove žene v skladu s veljavno zakonodajo. Svetovali smo, da se pred pogovorom z direktorjem obrneta še na Inšpektorat RS za delo (IRSD) in morebiti direktorju "zagrozita", da bosta na IRSD podala uradno prijavo ter izkoristila vsa pravna sredstva, vključno s tožbo na pristojno delovno sodišče zaradi nepodaljšanja pogodbe o zaposlitvi zaradi diskriminacije noseče delavke. S pobudnikom smo se dogovorili, da nas bo obvestil o razpletu dogodkov.
Pobudnik nam je naslednji teden sporočil, da je bila ženi podaljšana pogodba o zaposlitvi, in sicer spet za en mesec. To pa je bila predvsem zasluga podjetja, v katerega je bila napotena. Tam so se zavzeli zanjo, češ da je pridna delavka in da naj na agenciji ne komplicirajo zaradi nosečnosti. Pred pogovorom z direktorjem sta bila pobudnika tudi v stiku z IRSD, kjer so jima svetovali, da podata uradno prijavo zoper delodajalca. Pobudnica je imela tudi srečo, da je bil mož priča pogovoru, v katerem ji je bilo rečeno, da ji pogodba o zaposlitvi verjetno ne bo podaljšana zaradi nosečnosti. Vendar se zaradi razpleta dogodkov za prijavo na IRSD nista odločila.
Pobudo smo šteli za utemeljeno. Nedopustna in tudi zakonsko prepovedana je taka diskriminacija delavke zaradi nosečnosti. Žel Varuh nima pristojnosti posredovanja do zasebnih delodajalcev, zato smo pobudnikoma lahko pomagali le z nasveti. Zelo veseli pa smo bili novice, da se je zadeva (vsaj trenutno) srečno iztekla. 4.1-52/2010
