Pobudnik je Varuha človekovih pravic RS (Varuh) seznanil, da je 19. 11. 2014 Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) zaprosil za Posredovanje Poročila o skrbnem okoljskem pregledu Cinkarne Celje faza ll.

MOP je 19. 12. 2014 odgovoril, da je bilo Poročilo o skrbnem okoljskem pregledu Cinkarne Celje faza II. pripravljeno za namene prodaje podjetja in skladno s smernicami za pripravo izhodiščnega poročila, ki izhaja iz Direktive 2010/75/EU oziroma IED Direktive. Pojasnili so, da je  dokument zaupne narave ter, da se je  podjetje Cinkarna Celje odločilo, da je vpogled dokumenta možen le na sedežu podjetja. Vse informacije v zvezi s tem so na spletnih straneh podjetja Cinkarna Celje. Pojasnili so tudi, da je MOP končno poročilo za namene upravnih postopkov prejelo 15. 12. 2014, da je zelo obsežno in v angleškem jeziku.

Varuh je MOP opozoril na naslednje. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) v 13. členu določa, da so okoljski podatki javni. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja in v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posega v okolje. To pomeni, da ima pravico do vseh podatkov iz tovrstnih postopkov. 108. člen ZVO-1 natančno opredeljuje pravico do dostopa do okoljskih podatkov.

Drugi odstavek 110. člena ZVO-1 opredeljuje, kaj je okoljski podatek.

Definicije v omenjenih členih pomenijo, da so okoljski podatki vedno javni in da se jih ne more določiti kot poslovne ali kakršne druge skrivnosti, ki bi po določilih Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) predstavljale izjeme do pravice dostopa. ZVO-1- torej kot lex specialis v odnosu do ZDIJZ širi možnost dostopa do informacij javnega značaja, ko določa, da so okoljski podatki o emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh vedno javni ne glede na predpisane izjeme od dostopa do informacij javnega značaja.

Zelo široka pravica javnosti izhaja tudi iz zakona o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija). Člen 2/3 Aarhuške konvencije "okoljske informacije" opredeljuje kot vse informacije v kakršnikoli materialni obliki o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine. Zavezuje tudi vse organe izvršilne veje oblasti ter fizične in pravne osebe, ki imajo javna pooblastila oziroma opravljajo javnopravne naloge, razen organov sodne in zakonodajne veje. Izjeme, ki jih konvencija dopušča, pa so podvržene tudi testu javnega interesa. Po Aarhuški konvenciji se zahteva za okoljske informacije lahko zavrne samo, kadar organ zahtevane informacije sploh nima, kadar je zahtevek očitno nerazumen ali presplošen ter kadar se nanaša na še nedokončane ali interne dokumente. Za druge izjeme pa konvencija predvideva uporabo škodnega testa (tehtanje med razkritjem in nerazkritjem).

Tako je Varuh ob sklicevanju na 7. člen Zakona o varuhu človekovih pravic predlagal, da MOP zahtevo pobudnikov obravnava v skladu z določili ZDIJZ in nas o svojem postopanju oziroma z odločitvijo seznani v 8 dneh.

MOP je z odločbo z dne 24. 2. 2015 (odločba MOP) zahtevo prosilca v celoti zavrnilo in ni upoštevalo opozorila Varuha glede pravice dostopa do okoljskih podatkov. Pobudnik se je zoper odločitev MOP pritožil. Informacijski pooblaščenec (IP) je z odločbo z dne 14. 7. 2015 delno odpravil odločbo MOP in odloči, da je MOP dolžno prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema odločbe posredovati elektronski zapis (CD) z dokumentoma (a) Final Phase II Environmental Site Assessment of the Cinkarna Metalurško kemična industriia Sites in Celje and Mozirje, (b) Figures and Appendices Phase II Environmental Site Assessment of the Cinkarna Metalurško-kemičnain industnja Sites in Celje and Mozirje, v katerih je dolžan ustrezno prekriti imena, priimke, nazive, naslove, elektronske naslove, podpise, številke telefonov in telefaksov.

Varuh poudarja pomen uresničevanja pravice do okoljskih podatkov, kar predstavlja tudi odločba IP. Uresničevanje te pravice je zlasti pomembno v povezavi z uresničevanjem ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja.
 
Evropsko sodišče za človekove pravice je že večkrat odločilo, da v primeru, ko država ne zaščiti pravice svojih prebivalcev do življenja v zdravem in zavarovanem okolju, krši 8. člen EKČP. Onesnaževanje je lahko poseg v posameznikovo zasebno in družinsko življenje. Država je dolžna svoje državljane zaščititi pred takimi posegi z izvajanjem nadzora nad dovoljevanjem, vzpostavljanjem, izvajanjem in varnostjo industrijskih dejavnosti, zlasti še, če gre za dejavnosti, ki so lahko nevarne za okolje in človekovo zdravje. Varuh že od leta 2011 opozarja na problematiko onesnaženosti Celjske kotline in predlaga celovito sanacijo tega območja. Varuh ponovno ugotavlja, da aktivnosti države v zvezi s sanacijo onesnaženega okolja v Celjski kotlini niso bile zadostne. Ponovno poziva  MOP in Vlado RS, da nemudoma pospešita aktivnosti za celovito okoljsko sanacijo Celjske kotline in preprečita nadaljevanje kršitev ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja in tako zaščitita pravice prebivalcev do življenja v zdravem in zavarovanem okolju. Varuh predlaga tudi, da MOP o svojih aktivnosti v zvezi s sanacijo Celjske kotline sproti seznanja javnost.