Varuh človekovih pravic Peter Svetina je s člani Sveta varuha na današnji seji razpravljal o stanju vladavine prava v Sloveniji. Obravnaval je Poročilo Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) o stanju pravne države v EU (poročila nacionalnih institucij za človekove pravice) iz 16. maja 2023 in Poročilo Evropske komisije o stanju pravne države v EU in njenih državah članicah za leto 2022. Varuh se zavzema za čim širšo razpravo o ugotovitvah Evropske komisije in za uresničitev njenih priporočil.
Evropska komisija spremlja štiri področja pravne države – pravosodni sistem, področje preprečevanja korupcije, pluralnost in svobodo medijev ter druga institucionalna vprašanja, ki vplivajo na nacionalne sisteme zavor in ravnovesij v državah članicah EU. Pri pripravi poročila izhaja iz informacij in podatkov, ki jih prejme od posameznih držav ter tudi iz drugih virov. Pomemben prispevek za leto 2023 za Slovenijo je pripravila tudi institucija Varuha človekovih pravic, ki je Evropski komisiji posredovala svoje poročilo kot del širšega regionalnega poročila Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI).
Slovenija je lani prejela šest priporočil, ki so pomemben pokazatelj pomanjkljivosti v delovanju pravne države pri nas. »Čeprav priporočila niso pravno obvezujoča, sem vse pristojne institucije pozval, da jih preučijo in čim prej implementirajo v slovenski pravni red,« je ob začetku seje podaril varuh Svetina.
Varuh človekovih pravic je tudi za poročilo, ki naj bi izšlo julija 2023, predložil svoje predloge za izboljšanje stanja pravne države, ki izhajajo iz obravnavanih zadev in drugih dejavnostih Varuha ter priporočil, ki jih je Varuh naslovil na različne institucije in so del letnih poročil Državnemu zboru RS.
Na področju pravosodja Varuh izpostavlja potrebo po sprejemu dodatnih ukrepov, ki bodo omogočili večjo dostopnost do brezplačne pravne pomoči. Pričakuje tudi sprejem sprememb zakonodaje, ki bodo vsem žrtvam kaznivih dejanj omogočile odškodnino ne glede na njihovo državljanstvo. Varuh od države pričakuje tudi, da vendarle zagotovi dovolj sodnih izvedencev v družinskih zadevah, saj njihovo pomanjkanje vodi v kršenje otrokovih pravic. Izpostavlja tudi, da je prejel veliko pobud, ki se nanašajo na vprašanje nepristranskosti sodnikov.
Priporočilo glede delovanja institucije Varuha se nanaša na spremembo zakonodaje, ki bo krepila delovanje institucije v skladu z mednarodnimi standardi. Varuh poziva pristojne, da čim prej uresniči odločbo ustavnega sodišča, ki se nanaša na finančno avtonomijo štirih neodvisnih institucij.
Glede izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice je Varuh predlagal, da naj bodo Akcijski načrti in priporočila dostopni tudi v slovenskem jeziku. Na ta način bi bil proces spremljanja izvrševanja sodb, ki zahtevajo tudi splošne ukrepe, npr. spremembo predpisov, usposabljanje in spremembo razlage predpisov ter morebitne druge ukrepe bolj transparenten in dostopen. Predlagal je še, naj država vendarle pristopu k prevajanju vodilnih sodb omenjenega sodišča v slovenščino.
Varuh je opozoril je tudi na naraščanje števila neizvršenih odločb ustavnega sodišča in priporočil, da se po vzoru mehanizma za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice vzpostavi mehanizem za zagotavljanje strokovne podpore za izvrševanje odločb ustavnega sodišča. Izpostavil je tudi (pre)počasno izvrševanje sodb Sodišča Evropske unije, predvsem na področju okolja in prostora.
Ključno priporočilo Varuha nacionalnim organom na področju umetne inteligence je, da državni organi na vseh ravneh, še posebej novoustanovljeno Ministrstvo za digitalno preobrazbo, posebno pozornost namenijo vidikom človekovih pravic in pravne države pri digitalizaciji različnih sistemov in podsistemov družbe, vključno z umetno inteligenco, z izdelavo ocen učinka na človekove pravice in pravno državo, ki bi vključevale poseben poudarek na ranljivih skupinah.
Varuh je izpostavili tudi področje migracij, predvsem ravnanje policije na mejah in pomen individualne obravnave migrantov.
Glede pluralnosti medijev in svobode govora Varuh znova izpostavlja problematiko sovražnega govora in na potrebo po spremembah Zakona o medijih, ki bi določal tudi način varovanja javnega interesa, ukrepe za odstranitev nezakonitih vsebin oz. sovražnega govora ter sankcije za medije, ki tak govor dopuščajo. Znova opozarja tudi na porast strateških tožb proti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic (SLAPP). V luči njegovega stalnega poziva k čimprejšnji implementaciji direktive EU o zaščiti žvižgačev iz leta 2019 je Varuh pozdravil končno sprejetje Zakona o zaščiti prijaviteljev konec januarja letos.
Varuh pričakuje, da bi odgovorni o izboljšanju stanja vladavine prava opravili usmerjeno strokovno razpravo po posameznih področjih poročila. Po njegovem mnenju je le z razpravo in izmenjavo mnenj med odločevalci, javnimi uslužbenci, sodniki, akademskim krogom in predstavniki neodvisnih institucij mogoče hitreje uresničevali priporočila, ki bodo v korist posameznikom. Obenem pa lahko usmerjena strokovna razprava prispeva tudi k ozaveščanju o pomenu krepitve pravne države, je še prepričan varuh Peter Svetina.
