Varuh človekovih pravic RS (Varuh) se je iz poročanja medijev seznanil z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi gospoda Vaskrsića.

Z vprašanjem, ali je ureditev veljavne izvršilne zakonodaje primerna, se je Varuh ukvarjal že leta 2012. Ugotavljal je namreč, da uveljavljeno načelo proste izbire izvršilnih sredstev ne glede na višino upnikove terjatve omogoča, da je izvršba na nepremičnino lahko prvo in edino izvršilno sredstvo (Letno poročilo Varuha za leto 2012, str. 106-107).

Že tedaj je Varuh zapisal, da bi moralo biti zaradi zagotovitve načela enakosti pred zakonom tudi v izvršilnem postopku zagotovljeno uravnoteženo varstvo upnika, da z izvršbo doseže poplačilo svoje terjatve in hkrati tudi varstvo dolžnika, da pri tem ni ogrožena njegova eksistenca. Tudi javnost smo seznanili, da je sicer upravičena in legitimna ureditev, ki omogoča prodajo dolžnikove nepremičnine in zgolj zasleduje cilj, da se upniku v izvršilnem postopku omogoči, da pride do poplačila svoje terjatve, vendar pa po presoji Varuha ni povsem v skladu z enim od načel pravne države - z načelom sorazmernosti.

Predlagali smo, da Ministrstvo za pravosodje in Vlada RS (znova) pristopita k pripravi takšnih rešitev izvršilne zakonodaje, zlasti še za primere, ko izvršba teče na podlagi verodostojne listine za relativno majhne dolgovane zneske, da izvršba za dolžnika ne bo imela za takojšnjo posledico le izvršbo na nepremičnino, ki je hkrati tudi dolžnikov dom in njegovo edino premoženje.

Takšen predlog smo ponovili še v letu 2015 in znova v letu 2017, ko smo podali pripombe k besedilu Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – delovno gradivo (EVA 2016-2030-0008), saj do sedaj do zakonodajnih premikov na tem področju (še) ni prišlo. V izvršilnem postopku je (za sedaj še vedno) uveljavljeno načelo povsem proste izbire izvršilnih sredstev, ne glede na višino upnikove terjatve. Zato je izvršba na nepremičnino dolžnika lahko prvo in edino izvršilno sredstvo v izvršilnem postopku za poplačilo upnikove denarne terjatve, kar se je v obravnavanem primeru izkazalo kot neprimerna rešitev.

Varuh ocenjuje, da bi upoštevanje njegovih priporočil lahko odpravilo kršitve pravic posameznika in državi Sloveniji oziroma davkoplačevalcem prihranilo stroške.