Pobudnik je navedel, da je bil 18. 10. 2012 udeležen v prometni nesreči, ki so jo obravnavali policisti Policijske postaje (PP) Šmarje pri Jelšah. Pobudnik z njihovim postopanjem oziroma ukrepanjem ni bil zadovoljen. Izpostavil je, da je bila nasprotna udeleženka v prometni nesreči obravnavana le na podlagi petega odstavka 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), čeprav je očitno šlo za njen pobeg s kraja prometne nesreče s hujšimi telesnimi posledicami. Varuha je zaprosil za mnenje glede kaznovanje udeleženke zaradi pobega s kraja prometne nesreče s hujšimi telesnimi poškodbami.

Tudi iz (k pobudi) priloženih dokumentov (izjave priče prometne nesreče) je bilo razvidno, da je udeleženko v prometni nesreči (po določenem času) ustavil šele drug voznik motornega kolesa in se je ta nato na tej podlagi vrnila na kraj prometne nesreče. Prav tako je bilo tudi v zapisniku o ogledu kraja prometne nesreče in v drugi dokumentaciji zabeleženo, da je bil pobudnik hudo telesno poškodovan in da je naknadno iskal zdravniško pomoč ter, da je bilo na podlagi tega v zdravstveni dom poslano obvestilo o telesnih poškodbah. Zato smo od Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU)zahtevali pojasnilo dejanske in pravne podlage, da udeleženka prometne nesreče ni bila obravnavana tudi zaradi pobega s kraja prometne nesreče. Hkrati nas je zanimalo, ali je bila po prejemu obvestila o telesnih poškodbah pobudnika prometna nesreča obravnava kako drugače (npr. kot kaznivo dejanje v skladu s 328. členom Kazenskega zakonika (KZ-1).

MNZJU je pojasnilo, da je šlo za prometno nesrečo med pobudnikom kot voznikom motornega kolesa in voznico osebnega avtomobila. Pri ogledu kraja je bilo ugotovljeno, da je v trenutku, ko je voznica pripeljala v desni pregleden ovinek, iz nasprotne smeri pripeljal pobudnik, pri čemer sta vozili na vozišču trčili z levimi zunanjimi ogledali, kar je imelo za posledico, da je pobudnik zapeljal desno iz vozišča v obcestni travnati jarek. Voznica je po trčenju nadaljevala vožnjo, ne da bi ustavila vozilo in morebitnemu poškodovancu v prometni nesreči nudila pomoč. Šele, ko je voznik motornega kolesa, ki je vozil za pobudnikom, zapeljal za voznico in jo po cca. 500 m dohitel in ustavil, se je vrnila na kraj prometne nesreče. Pri ogledu kraja prometne nesreče mesta trčenja ni bilo mogoče določiti, saj na vozišču policista nista našla materialnih oziroma drugih sledi, ki bi kazale na mesto trčenja in s tem na povzročitelja prometne nesreče, izjavi udeležencev sta si nasprotovali, neposrednih očividcev dogodka pa ni bilo. Ugotovljeno je tudi bilo, da je bil pobudnik v prometni nesreči telesno poškodovan, vendar je zdravniško pomoč na kraju zavrnil in jo nato naknadno poiskal sam. Voznici je bil izdan plačilni nalog po petem odstavku 110. člena ZPrCP, ker je po trčenju z vožnjo nadaljevala, ne da bi soudeleženemu v prometni nesreči posredovala svoje podatke ali izpolnila Evropsko poročilo o prometni nesreči. Zaradi okoliščin na kraju prometne nesreče (nedoločljiv povzročitelj prometne nesreče, nastanek materialne škode brez telesnih poškodb, idr.) pa sta se policista odločila, da bo obravnavanje prometne nesreče zaključeno z uradnim zaznamkom.

Po stališču MNZJU bi glede na ugotovljene okoliščine in dejanski stan prometne nesreče zoper voznico moral biti podan obdolžilni predlog pristojnemu okrajnemu sodišču zaradi kršitve desetega odstavka 110. člena ZPrCP. Ob tem bi morali policisti na podlagi 113. člena Zakona o prekrških (ZP-1) voznici začasno odvzeti vozniško dovoljenje in ga v skupaj z obdolžilnim predlogom posredovati na pristojno okrajno sodišče ter za kršiteljico predlagati odvzem vozniškega dovoljenja. Poleg tega so bili po mnenju MNZJU že na kraju prometne nesreče podani elementi kaznivega dejanja po prvem odstavku 328. člena KZ-1, saj je voznica motornega vozila pobudnika zapustila brez pomoči, ko je bil zaradi njenega motornega vozila poškodovan (krvavitev iz roke), čeprav stopnja poškodbe (takrat še) ni bila znana.  To pa bi policisti morali podati takoj po prejemu obvestila o telesnih poškodbah z opredeljenimi poškodbami. Policista bi tudi sicer (ker se z ogledom kraja prometne nesreče ni dalo ugotoviti kdo je povzročitelj prometne nesreče oziroma kdo je kršitelj predpisov o varnosti cestnega prometa) zaradi nastalih posledic (huda telesna poškodba) in razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, na podlagi desetega odstavka 148. člena ZKP o prometni nesreči s poročilom obvestiti pristojnega državnega tožilca.

MNZJU je zagotovilo, da bo svoje ugotovitve posredovalo PP in predlagalo, da skladno z možnostmi poskrbi za odpravo nepravilnosti. Tako bo   PP Šmarje pri Jelšah na pristojno okrožno državno tožilstvo podala ustrezne pisne akte (poročilo, kazenska ovadba).

Pobudo smo tako v delu, ki se nanaša na nepravilnosti policistov pri obravnavanju prometne nesreče, ocenili za utemeljeno, posredovanje Varuha pa kot uspešno. Glede na ugotovitve pričakujemo, da je na podlagi naročila MNZJU, pristojna PP svoje postopanje v tem primeru znova preverila in storila vse potrebno, da se izdelajo vsi potrebni akti. Hkrati tudi pričakujemo, da je MNZJU s svojimi ugotovitvami iz te zadeve seznanilo še ostale policijske enote, da do podobnih napak v prihodnje ne bi več prihajalo. 6.1-2/2013