Pobudnik se je pritoževal, da na naznanilo kaznivega dejanja, vloženo v aprilu 2015, še ni prejel nobenega odgovora.

Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu je najprej sporočilo, da je v zvezi z vloženo ovadbo od pristojne policijske postaje 6. 7. 2015 prejelo poročilo. Ker je bilo iz poročila in prilog razvidno, da ni podan utemeljen sum, da naj bi ovadeni storili očitano kaznivo dejanje, kazenski postopek po pojasnilu tožilstva ni bil uveden.

Po prejemu takšnega odgovora smo zaprosili za dopolnitev odgovora o tem, ali in če, kdaj sta bila vlagatelja naznanila iz aprila 2015 seznanjena s tem, da ni podan utemeljen sum, da naj bi ovadeni storili očitano kaznivo dejanje in zato kazenski postopek ni bil uveden ter o nadaljnjih pravicah, ki gredo oškodovancu, vlagatelju ovadbe. Ob tem smo tožilstvo opozorili tudi na določbo 60. člena Zakona o kazenskem postopku, ki v prvem odstavku določa, da mora državni tožilec, če spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, to v osmih dneh sporočiti oškodovancu in ga poučiti, da lahko začne pregon sam. V preteklosti smo tudi že opozorili, da je praksa, po kateri državni organ sploh ne odgovori na prejeto pisanje (torej niti s prvim odgovorom) lahko v nasprotju z načeli dobrega upravljanja. Prav bi namreč bilo, da bi državni organ vlagatelju pojasnil svojo odločitev in razloge zanjo o vsaki prejeti vlogi vsaj s prvim (enim) odgovorom. Sicer vlagatelja pušča v negotovosti, saj ta ne ve za oceno organa (ki je lahko tudi napačna) o tem, da vloga ne izpolnjuje pogojev za (nadaljnje) obravnavanje. Za primer, da vlagatelja izpostavljene ovadbe takšnega obvestila (še) nista prejela, smo tožilstvo zaprosili za pojasnitev razlogov za to oziroma predlagali, da vlagateljema naznanila sporoči svojo odločitev.

Ugotavljamo, da je tožilstvo slednjemu predlogu sledilo, saj nas je seznanilo s sklepom z dne 5. 12. 2017, s katerim je vloženo ovadbo zavrglo. 6.2-14/2017