Policija je pobudniku v letu 2013 zasegla več predmetov. Po končanem postopku je Okrožno sodišče v Mariboru večkrat zaprosil za njihovo vrnitev, a mu sodišče vseh predmetov ni vrnilo. Zato je menil, da se norčuje iz njega in, da mu stvari, ki so mu vredne in drage, noče vrniti, čeprav te niso povezane s kaznivim dejanjem za katerega je že prestal kazen.
Iz dokumentacije, ki nam jo je pobudnik zaupal, je izhajalo, da so bili vsi zaseženi predmeti pobudnika z odredbo 23. 4. 2013 poslani na Okrožno sodišče v Mariboru (dopis Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z dne 25. 7. 2017, številka: Mb-Kt/4/2013/KA/km), postopek pa je Okrožno sodišče v Mariboru vodilo v zadevi pod opr. št. II K 65944/2012.
Da bi ugotovili vse okoliščine zasega predmetov, smo v zadevi pobudnika opravili dodatne poizvedbe tako na Ministrstvu za notranje zadeve, Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru in seveda tudi Okrožnemu sodišču v Mariboru. Policija je zatrdila, da je vse zasežene predmete predala tožilstvu, to pa trdilo, da jih je izročilo sodišču. Sodišče je med drugim pojasnilo, da je z odtisnjenim žigom dne 24. 4. 2013 zgolj potrdilo prejem odredbe tožilstva v zvezi z zaseženimi predmeti, ki bi naj bili posredovani sodišču, ni pa bil sestavljen prevzemni zapisnik ali uradni zaznamek, iz katerega bi izhajalo točno katere predmete je sodišče tudi dejansko prejelo s strani tožilstva. Po prejemu obsojenčevih zahtev za vrnitev določenih predmetov, je sodišče večkrat pregledalo zasežene predmete v hrambi in ugotovilo, da se nekateri predmeti, vrnitev katerih pobudnik zahteval, ne nahajajo v hrambi sodišča. Iz podatkov spisa pa tudi ne izhaja, da bi bili zaseženi predmeti, vrnitev katerih je zahteval, predani drugemu organu, prav tako v zvezi z odvzemom zaseženih premetov obsojenemu sodna odločba ni bila izdana.
Menili smo, da je bila ob prevzemu predmetov odgovornost za sestavo ustreznega zapisnika, v katerem bi se potrdilo prejem posameznih predmetov in njihov pregled, na sodišču (tako to določa tudi 6. člen Uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami). Ta obveznost izhaja nenazadnje tudi z zaveze, da mora sodišče zasežene predmete hraniti in varovati kot dober gospodar. Očitno pa sodišče ob prevzemu predmetov za sestavo tega zapisnika ni poskrbelo, zato sklicevanje na to dejstvo njegovega ravnanja ne opravičuje. V tem delu gre po naši presoji za očitno nepravilnost pri delu sodišča, za kar je lahko tudi odškodninsko odgovorno. Ker smo pobudo šteli pobudo za utemeljeno, nas je zanimalo tudi katere ukrepe je sodišče sprejelo, da se poišče ustrezna rešitev nastale situacije.
Varuh lahko v primeru ugotovljene nepravilnosti predlaga tudi način, s katerim naj se ugotovljena nepravilnost odpravi (39. člen Zakona o varuhu človekovih pravic). Zato smo sodišču tudi predlagali vzpostavitev stika s pobudnikom, da se ta opredeli, če mu je v posledici ugotovljene nepravilnosti sodišča nastala kakšna škoda in če, da se sodišče na morebitni njegov zahtevek za povrnitev škode tudi ustrezno odzove (ob tem smo pripomnili, da tako kot to določa zakon, Varuh sicer s tem svojim predlogom ne posega v civilnopravne pravice). Sodišče smo zaprosili tudi za informacije o tem, kako poteka prevzem zaseženih predmetov v hrambo in, kateri so razlogi, da ob prevzemu predmetov ne poskrbi za sestavo ustreznega zapisnika. Zanima nas tudi, ali je v luči obravnavanega primera že sprejelo kakšne ukrepe za izboljšanje hrambe in varovanja zaseženih predmetov.
Sodišče je v odzivu na to naše mnenje in predloge pojasnilo, da postopek prevzema zaseženih predmetov v hrambo na Okrožnem sodišču v Mariboru poteka na način, da ob prejemu zaseženih predmetov s strani državnega tožilstva (in drugih organov) vsak predmet fizično pregleda in vse prejete predmete popiše v zapisnik na način, da jih vnese v seznam zaseženih predmetov, ki je razviden iz iK sistema.
Če vpisničarka ugotovi, da se seznam posredovanih zaseženih predmetov ne sklada z dejansko prejetimi predmeti, pozove organ, ki je zasežene predmete posredoval, za pojasnilo v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi. Zaradi preglednosti in naknadne preverljivosti nahajališča posameznih zaseženih predmetov organ, ki je predmete posredoval, za podajo pojasnila sodišče poziva pisno in ne več ustno, kot je to bila praksa pet let nazaj v zadevi pobudnika. Vodja kazenskega in specializiranega oddelka je kot ukrep za izboljšanje hrambe in varovanja zaseženih predmetov dne 12. 11. 2018 kazenski pisarni tukajšnjega Okrožnega sodišča posredovala tudi pisno opozorilo z navodili pri prevzemanju zaseženih predmetov. 6.1-36/2018
