Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZS) je pobudnici zavrnil zahtevek za priznanje pravice do varstvenega dodatka. Zoper odločbo o zavrnitvi se pobudnica ni pritožila, zato je odločba postala dokončna. Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) je pojasnila, da se zoper odločbo ni pritožila, ker iz nje niso bili razvidni razlogi za zavrnitev zahtevka. Odločba ZPIZ, ki jo je Varuhu posredovala pobudnica, ne pojasnjuje, kateri njeni dohodki in dohodki družinskih članov so bili upoštevani za ugotovitev dohodkovnega cenzusa.

Zakon o varstvenem dodatku (ZVarDod) določa za uveljavitev pravice do varstvenega dodatka dohodkovni in premoženjski cenzus. Dohodkovni cenzus na družinskega člana, ki velja za posamezno leto, je enak mesečnemu povprečju mejnega zneska, veljavnega v preteklem letu (mejni znesek je 81,6 odstotka najnižje pokojninske osnove, v letu 2008 je bil to znesek 403,63 evra). Med skupne dohodke uživalca pokojnine in družinskih članov pa se štejejo vsi prejemki, ki jih ti imajo iz delovnega razmerja, dohodka iz samostojne dejavnosti, dohodka iz kmetijskih in gozdnih zemljišč, dohodka od premoženja in drugih dohodkov, od katerih se plačuje davek, pokojnine in dodatki k pokojnini ter vojaška invalidnina iz tujine, invalidnine in druge dajatve po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, prejemki iz prostovoljnega zavarovanja, prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, preživnine ter drugi prejemki, razen tistih, za katere je s posebnimi predpisi določeno, da se ne upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega stanja. Poleg tega uživalec pokojnine ne more pridobiti pravice do varstvenega dodatka, če kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena varnost uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, če premoženje uživalca pokojnine in premoženje družinskih članov presega 22.407,55 evra. Zakon določa, kaj se ne šteje v premoženje upravičenca do pokojnine. Upravičenec do pokojnine mora v zahtevi za priznanje pravice do varstvenega dodatka navesti vrsto podatkov, v odločbi v konkretnem primeru pa je ZPIZ v njeni obrazložitvi navedel le, »da dohodek pobudnice na dan uveljavitve varstvenega dodatka ne dosega mejnega zneska 403,63 EUR, vendar pa njeni dohodki skupaj z dohodki družinskih članov na posameznega družinskega člana presegajo znesek 388,86 EUR mesečno oziroma letno 4.666,32 EUR, kar je dohodkovni cenzus od 1. 2. 2008 dalje«.

Čeprav je bila v času, ko je bila pobuda vložena, odločba dokončna v upravnem postopku in pobudnica ni začela sodnega varstva pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je Varuh začel njeno obravnavo. Pobudo smo šteli za utemeljeno, saj je bilo iz pregleda konkretne odločbe razvidno, da ne vsebuje pojasnil, kateri dohodki so bili upoštevani pri izračunu dohodkovnega cenzusa, opustitev tega pa je bila, po našem mnenju, nedopustna pomanjkljivost odločbe, s katero je zavod zavrnil zahtevek za priznanje pravice do varstvenega dodatka. Taka pomanjkljivost gotovo vpliva na odločitev posameznika glede uporabe pravnih sredstev oziroma mu onemogoča uresničitev pravice do pritožbe.

Zavod je Varuhu v odgovoru na poizvedbo navedel več razlogov za tako pomanjkljivo odločbo. Naprej, da je število zahtevkov za priznanje pravice do varstvenega dodatka precejšnje; ker imajo vložniki zahtevkov nizke pokojnine, je pomembno, da so ti zahtevki čim prej rešeni. V ta namen je zavod pripravil tipizirane odločbe za različne primere dejanskih stanj. Tudi v primerih, ko je v postopku ugotovljeno, da vlagatelj zahtevka s svojimi dohodki in dohodki družinskih članov presega zakonsko določeni cenzus za priznanje pravice do varstvenega dodatka, se pravica do varstvenega dodatka zavrne z odločbo, ki je tipizirana, pri čemer v obrazložitvi odločbe ni navedeno, kateri dohodki uživalca pokojnine in družinskih članov so bili upoštevani za ugotovitev dohodkovnega cenzusa. V primeru, da se vlagatelj zahtevka pritoži zoper prvostopenjsko odločbo, pa pritožbeni organ v svoji odločbi natančno obrazloži, kateri dohodki so bili upoštevani pri izračunu dohodkovnega cenzusa.

Odgovor ZPIZS smo šteli za korekten, saj je zagotovil, da namerava to prakso opustiti in v ta namen že proučuje možnosti, kako navesti dohodke, ki so bili upoštevani pri izračunu dohodkovnega cenzusa, ali v obrazložitvi odločbe ali pa v prilogi, ki bi bila sestavni del odločbe. Varuh bo spremljal, kako bo ZPIZS uresničil to zagotovilo. 3.1-41/2008