Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Varuh Svetina poziva k ustrezni obravnavi žensk v zaporih in priporih

Ob današnjem mednarodnem dnevu žensk je več kot 75 državnih in lokalnih neodvisnih nadzornih organov po vsem svetu povezalo z mednarodnim Združenjem za preprečevanje mučenja (APT) z namenom, da bi vlade po svetu pozvali k trajnemu ukrepanju za zaščito žensk v zavodih za prestajanje kazenskih sankcij. Kampanji in mednarodnemu pozivu k ustrezni obravnavi žensk v zaporih in priporih se je pridružila tudi institucija Varuha človekovih pravic, ki že trinajst let izvaja naloge in pooblastila državnega preventivnega mehanizma (DPM) na podlagi Zakona o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da institucija posebno pozornost namenja vprašanju ustrezne obravnave žensk v zaporih in se zavzema za ohranjanje njihovega dostojanstva, zdravja in varnosti. Pozdravlja, da je Ministrstvo za pravosodje pred dobrim letom Bankoška pravila o ravnanju z zapornicami in ukrepi brez odvzema prostosti za storilke kaznivih dejanj, prevedlo v slovenski jezik.

Bankoška pravila so namreč najpomembnejši mednarodni dokument, ki se nanaša na poseben položaj žensk v zaporih in priporih ter izrecno izpostavljajo minimalne standarde za ženske. »Že večkrat smo opozorili, da so razmere v edinem ženskem zaporu v Sloveniji na nekaterih področjih, na primer glede sprejemanja obiskov, na slabšem v primerjavi z moškimi. Tudi zato pričakujem čim prejšnjo prenovo oziroma dograditev Zavod za prestajanje kazni na Igu, ki je nujna zaradi tamkajšnjih slabih razmer, kot so neprimerni prostori za obiske otrok in nezmožnost prenočitve njihovih partnerjev in otrok,« izpostavlja Svetina.

Vodja Državnega preventivnega mehanizma Ivan Šelih pa ugotavlja, da je epidemija dodatno obremenila zavode za prestajanje kazni zapora. »Kljub vsem previdnostnim ukrepom se v zavodih niso mogli izogniti koronavirusni bolezni, zato so se pojavile velike težave, predvsem zaradi prostorske stiske. Zavodi niso mogli zagotoviti primernih prostorov za okužene in bolne ter jim zagotoviti ustreznih bivanjskih pogojev,« pojasnjuje Šelih. Kot pojasnjuje, je institucija Varuha večkrat opozorila tudi na to, da so omejitveni ukrepi za zajezitev koronavirusne bolezni in prepoved obiskov negativno vplivali na počutje zaprtih oseb.

»Izpostavili smo, da naj v zavodih poskrbijo za blažitev stisk zapornic in zapornikov. Tako smo na primer priporočili, da se preučijo možnosti organiziranja varnih srečanj za obsojence z mladoletnimi otroki tudi v času epidemije,« še dodaja namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih.

Celotni poziv Združenja za preprečevanje mučenja v slovenskem in angleškem jeziku.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)