Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Neplačevanje prispevkov za socialno varnost v državnem podjetju Pošta Slovenije d.o.o.


Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je na podlagi medijskih objav o kršenju pravic iz delovnega razmerja delavcem podjetja Manicom d.o.o. (v nadaljevanju Manicom), med katerimi so tudi čistilke, ki delajo v prostorih Pošte Slovenije d.o.o. (v nadaljevanju Pošta Slovenije), odprl lastno pobudo. Kot podjetje v državni lasti smo Pošto Slovenije prosili, da nam pojasni, zakaj nadaljuje sodelovanje s podjetjem, ki evidentno krši pravice delavcev, s tem ko ne plačuje prispevkov za socialna zavarovanja.

Pošta Slovenije je svojo odločitev za izbiro podjetja Manicom obrazložila z vidika zakonodaje na področju javnega naročanja (izbira najugodnejšega ponudnika, dolgotrajnost postopkov) ter dejstvu, da je izvajalec Manicom v postopku javnega naročila predložil in potrdil izjavo o sprejemanju vseh razpisnih pogojev. S problematiko neplačevanja prispevkov delavcem Manicom se je Pošta Slovenije seznanila najkasneje aprila 2016, ko je o navedenem sklicala sestanek. Od dne 30.11.2016 je Manicon v postopku prisilne poravnave. Iz rednih poročil postavljenega upravitelja pa je razvidno, da Manicom sedaj skrbi za plačilo plač in prispevkov zaposlenim.
Na naše vprašanje, zakaj z omenjeno družbo niso prekinili sodelovanja takoj, ko so za navedene kršitve zunanjega izvajalca izvedeli, nam je Pošta Slovenije odgovorila, da si ne more privoščiti, da bi čez noč ostala brez izvajalca čiščenja, saj bi to lahko pomenilo neizvajanje zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu, upoštevajoč naravo dela s poštno tvarino. Dodatno oviro pa predstavljajo tudi dolgotrajni postopki na področju javnega naročanja (3-6 mesecev; 6 mesecev, če je podana vloga za revizijo).

Varuh je na navedeno odgovoril z dopisom, da bi Pošta Slovenije, ne glede na dolgotrajnost postopkov javnega naročanja, lahko iskala nadomestnega izvajalca čistilnih storitev za prostore, ki jih čisti Manicom, kar je v aprilu oz. juliju 2017 tudi storila. Poleg tega pa bi Pošta Slovenije lahko razmislila tudi o alternativnih rešitvah, kot je npr. redna zaposlitev čistilk pri Pošti Slovenije, v skladu z modelom Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Po mnenju Varuha ima namreč Pošta Slovenije kot državno podjetje tudi moralno odgovornost, da skrbi za dosledno spoštovanje pravnega reda ter služi kot zgled osebam zasebnega prava. S tem, ko je Pošta Slovenije uporabila zunanjega izvajalca za delo čistilk, je prevzela tudi tveganje, da pride do neplačila s strani izvajalca storitve. Posledično bi morala Pošta Slovenije oziroma njeno vodstvo, ki je sprejelo odločitev o opravljanju nalog čiščenja preko zunanjega izvajalca, že v postopku izbire predvideti, kako se takšni situaciji izogniti, oziroma bi morali biti bolj ažurni pri odpravi kršitev podizvajalca, potem ko so zanje izvedeli. Varuh je v svojem mnenju opozoril tudi na okoliščino, da neplačniki prispevkov za socialno varnost na trgu dela ustvarjajo nelojalno konkurenco, ki druge ponudnike konkurenčnih storitev sili v podobna dejanja z namenom znižanja stroškov.

Na omenjeno nam je pošta odgovorila, da alternativna rešitev, ki jo je Varuh predlagal oz. izpostavil, v primeru Pošte Slovenije naj ne bi bila primerna, ker naj bi bilo pomembno, da čiščenje opravijo zunanji izvajalci, ki so specializirani za tovrstne storitve. Pobudo smo šteli za utemeljeno. 4.1-45..2017







Natisni: