Kakšne posledice ima lahko dolgotrajno odločanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) o pritožbah, kaže primer pobudnice, ki se je pritožila zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena njena vloga za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. O pritožbi je bilo odločeno po letu dni od vložitve.

MDSSZ je pritožbi ugodilo ter pobudnici za tri mesece priznalo pravico do denarne socialne pomoči, pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v prvem odstavku 36. člena določa, da se denarna socialna pomoč prvič lahko dodeli največ za obdobje treh mesecev in v drugem odstavku istega člena, da če se dodeli ponovno, največ za obdobje šestih mesecev. Pobudnica, ki s tem ni bila seznanjena, medtem, ko je čakala na odločitev MDDSZ, ni vlagala novih vlog za priznanje pravic. Tako je ostala brez možnosti, da bi ji bile te pravice priznane za celotno obdobje do odločitve o pritožbi in s tem, za to obdobje, tudi brez sredstev za preživetje.

Zamude pri odločanju o pritožbah so nesprejemljive. Edina rešitev, da do primerov, kakršen je bil pobudničin, ne bo prihajalo, je, da se zagotovi odločanje v zakonskih rokih in da se v primerih, ko se tega ne zagotovi, prava neuke stranke vsaj pravočasno opozori na 36. člen ZSVarPre oziroma na možnost vnovičnega uveljavljanja pravic. Takšno opozorilo bi bilo lahko  del prvostopenjske odločbe ali pa dopisa, s katerim je odločba poslana.