Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je prejel več pobud posameznikov, ki se nanašajo na pravico do koriščenja očetovskega dopusta, kot jo v prehodnem obdobju opredeljuje določba 115. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSVDP-1), oziroma, kot izhaja iz obrazložitve te pravice na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS (MDDSZ).
V zvezi z zakonsko določbo 115. člena (glej vsebino člena spodaj), kot je objavljena v Uradnem listu RS opozarjamo, da je besedilo po našem mnenju toliko nejasno, oziroma med seboj izključujoče se, da je v nasprotju z načeli določnosti in jasnosti predpisov. Navedeni člen v svojih prvem, tretjem, petem in sedmem odstavku verjetno želi določiti različna obdobja znotraj prehodnega obdobja, pri čemer bi bila pravica v vsakem od obdobij opredeljena v drugačnem obsegu. Iz določb navedenih štirih odstavkov pa izhaja, da se deloma vsi štirje odstavki nanašajo na isto obdobje in torej vsaj v letu 2016 sploh ni mogoče ugotoviti, katere zakonske določbe naj bi se uporabljale. Za leto 2016 bi namreč moralo veljati določilo prvega odstavka, ki med drugim določa: "... do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda ...". Leto, v katerem je gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda je namreč leto 2015, temu letu sledi leto 2016. Torej bi moral prvi odstavek 115. člena ZSVDP-1 veljati od sprejema zakona do vključno leta 2016. Vendar pa hkrati za isto leto 2016 velja tudi tretji odstavek, ki med drugim določa: "... naslednje leto od vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda ...", kar je enako, kot bi zapisali naslednje leto od vključno leta 2016. Težavo pa še poveča, da sta za leto 2016 opredeljeni še dve drugi različni ureditvi, saj je tudi v petem (oziroma sedmem) odstavku opredeljena pravica, ki velja v obdobju dveh (treh) let od vključno leta 2016. Torej so za leto 2016 opredeljene štiri različne ureditve, kljub temu, da je seveda naenkrat možna uporaba zgolj ene ureditve.
Ne glede na navedeno, kar že samo po sebi pomeni zakonsko določbo, ki ni skladna z Ustavo RS, moramo dodatno opozoriti še na stališče MDDSZ, kot je razvidno na spletni strani ministrstva, na dan 21. 1. 2016. Tam je navedeno, da "nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2016). Do dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta pa so upravičeni tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso uveljavljali ali niso v celoti izkoristili neplačanega očetovskega dopusta." Navedeno je v nadaljevanju utemeljeno s tem, da "zakonski pogoj za koriščenje pravice do neplačanega očetovskega dopusta je namreč starost treh let otroka, kar pomeni, da lahko dodatnih pet dni plačanega dopusta uveljavljajo očetje otrok, ki so na dan oddaje vloge mlajši od treh let. To so očetje, ki imajo v odločbi priznano pravico do neplačanega očetovskega dopusta in niso izkoristili več kot 50 dni neplačanega očetovskega dopusta ali očetje, ki lahko pravico do neplačanega očetovskega dopusta še zahtevajo z vlogo, pri čemer je meja starost otroka manj kot 3 leta."
Takšno ožanje obsega pravic očetov na nobenem mestu ne izhaja iz določb ZSVDP-1, zato ni razumljivo, zakaj do pravice ne morejo biti upravičeni očetje, ki imajo otroke starejše od treh let, hkrati pa izpolnjujejo pogoj iz tretjega odstavka 27. člena ZSVDP-1 ("... najdalj pa do končanega prvega razreda osnovne šole otroka ..." ). Na uporabo določbe tretjega odstavka 27. člena ZSVDP-1 (glej vsebino člena spodaj) izrecno napotuje četrti (in tudi šesti) odstavek 115. člena ZSVDP-1. Menimo, da ni nikakršnega razloga v pravilih razlage pravnih predpisov in ne drugje, da bi pravico do koriščenja dodatnih pet dni očetovskega dopusta z nadomestilom plače omejevali s sklicevanjem na triletni rok, ki se nanaša na uveljavljanje druge pravice - pravice do odsotnosti brez nadomestila plače.
Očetovski dopust je namenjen predvsem zagotavljanju koristi otroka, zato po našem mnenju razumevanje izpostavljenih določb ZSVDP-1 na način, kot izhaja iz pojasnil na spletnih straneh MDDSZ, ni skladno z določbo prvega odstavka 3. člena Konvencije OZN o otrokovih pravicah.
Zaradi navedenega smo MDDSZ predlagali, da podajo ustrezna navodila za uveljavljanje pravice do očetovskega dopusta, ki bodo skladna z določbami ZSVDP-1 in bodo omogočala, da "drugi del" očetovskega dopusta s pravico do nadomestila plače koristijo očetje otrok najdalj do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Če MDDSZ ne bo sledilo našemu priporočilu, bomo preučili možnosti predloga obvezne razlage sporne zakonske določbe.
..........................
115. člen (postopna uveljavitev pravice do očetovskega dopusta)
(1) Ne glede na določbo 25. in 27. člena tega zakona, ima oče do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, pravico do očetovskega dopusta v trajanju 90 dni.
(2) Oče izrabi očetovski dopust iz prejšnjega odstavka v trajanju 15 dni, za katerega je upravičen do očetovskega nadomestila, v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 27. člena tega zakona. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 75 dni v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do tretjega leta starosti otroka, za katerega se mu zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center. Kadar oče izrabi očetovski dopust v trajanju 75 dni po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70 odstotkov pripadajočih koledarskih dni.
(3) Ne glede na določbo 25. in 27. člena tega zakona, ima oče naslednje leto od vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, pravico do očetovskega dopusta v trajanju 70 dni.
(4) Oče izrabi očetovski dopust iz prejšnjega odstavka v trajanju 15 dni, za katerega je upravičen do očetovskega nadomestila, v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 27. člena tega zakona. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju pet dni, za katerega je upravičen do očetovskega nadomestila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 27. člena tega zakona. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 50 dni v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do tretjega leta starosti otroka, za katerega se mu zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center. Kadar oče izrabi očetovski dopust v trajanju 50 dni po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70 odstotkov pripadajočih koledarskih dni.
(5) Ne glede na določbo 25. in 27. člena tega zakona, ima oče dve leti od vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, pravico do očetovskega dopusta v trajanju 50 dni.
(6) Oče izrabi očetovski dopust iz prejšnjega odstavka v trajanju 15 dni, za katerega je upravičen do očetovskega nadomestila, v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 27. člena tega zakona. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju deset dni, za katerega je upravičen do očetovskega nadomestila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 27. člena tega zakona. Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 25 dni v obliki polne odsotnosti z dela najdalj do tretjega leta starosti otroka, za katerega se mu zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center. Kadar oče izrabi očetovski dopust v trajanju 25 dni po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70 odstotkov pripadajočih koledarskih dni.
(7) Tri leta od vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, se pravica do očetovskega dopusta prizna v trajanju 30 dni v skladu s 25. in 27. členom tega zakona.
(8) Gospodarsko rast v skladu s prvim, tretji, petim in sedmim odstavkom tega člena ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep o ugotovitvi, da je gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, Vlada Republike Slovenije objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do 30. septembra leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
..........................
27. člen (način izrabe očetovskega dopusta)
(1) Oče izrabi očetovski dopust v trajanju 15 dni do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Oče nima pravice do izrabe očetovskega dopusta, če koristi materinski dopust. Oče lahko izrabi očetovski dopust iz tega odstavka po dnevih. Trajanje pravice se v delovnih dnevih določi tako, da se upošteva 70 odstotkov pripadajočih koledarskih dni.
(2) Oče lahko izjemoma izrabi očetovski dopust iz prejšnjega odstavka do dopolnjenega 12. meseca otrokove starosti v primeru:
1. posvojitve po šestem mesecu otrokove starosti, razen enostranske posvojitve,
2. zadržanosti očeta zaradi njegove neprekinjene službene odsotnosti,
3. če je otrok zaradi zdravljenja neprekinjeno v zavodu ali zdravstveni ustanovi, v kateri ima celodnevno brezplačno oskrbo,
4. če je bilo njegovo očetovstvo naknadno ugotovljeno.
(3) Oče lahko izrabi nadaljnjih 15. koledarskih dni očetovskega dopusta v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela po poteku starševskega dopusta za tega otroka, najdalj pa do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo. Evidenco o izrabi tega dela dopusta vodi center.
(4) Trajanje očetovskega dopusta se pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.
