Ob svetovnem dnevu Romov, ki ga obeležujemo 8. aprila, institucija Varuha človekovih pravic opozarja na že desetletja trajajoče nerešene težave glede vključevanja romske skupnosti v slovensko družbo.

»Še vedno ni ustreznih pravnih podlag, ki bi pripadnikom romske skupnosti iz nelegalnih naselij zagotovile dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike. Med epidemijo se je ta skupnost še dodatno izkazala kot posebej ranljiva. Od posameznikov, ki nimajo zagotovljenega dostopa do pitne vode, težko pričakujemo, da bodo zadovoljivo sledili higienskim priporočilom za zajezitev epidemije. Odgovorne zato pozivamo, da vendarle najdejo ustrezne rešitve,« poziva varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Varuh človekovih pravic je na lastno iniciativo že večkrat preverjal, kako lokalne skupnosti skrbijo za predstavnike romske skupnosti. »Nazadnje smo tako poizvedovali pri 23 slovenskih občinah z romskimi naselji. Zanimalo nas je, kako se pripadnike romske skupnosti obvešča o preventivnih ukrepih za preprečevanje širjenja okužb ter o ukrepih pristojnih institucij za zajezitev širjenja bolezni in na kakšen način in kako pogosto se informacije zagotavlja starejšim Romom,« pojasnjuje varuh.

Prav tako opozarja na velike razlike, ki se kažejo na področju šolanja otrok. »Obrnili smo se na ravnatelje osnovnih šol z romskimi otroki in ugotovili, da je šolanje teh otrok v primerjavi z vrstniki oteženo, saj nekateri otroci nimajo dostopa do elektrike, računalnikov, interneta, nekateri nimajo niti osnovnih pogojev, kot so miza, stol in material za delo. Številni njihovi starši ne znajo brati, ne razumejo jezika. Zato je nujno, da so predstavniki oblasti in učitelji pozorni na različne razmere, v katerih živijo učenci in poskrbijo, da zaradi trenutnih ukrepov ne bodo še bolj prikrajšani,« poziva Svetina, ki je obenem  pohvalil ukrep vključevanja romskih pomočnikov v osnovnih šolah, deloma tudi na srednjih šolah. Varuh zato podpira prizadevanja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za sistemizacijo delovnega mesta romski pomočnik, ki je napovedana za prihodnje šolsko leto.

Glede tega, zakaj številni ukrepi in aktivnosti že leta ne dosežejo prepotrebnega napredka oziroma se stanje glede položaja Romov celo poslabšuje, pa varuh Svetina meni, da je morda eden izmed razlogov okoliščina, da se v Sloveniji stanja in napredka oziroma nazadovanja pri skrbi za pripadnike romske skupnosti ne spremlja. To bi utegnilo biti za pripravljavce in izvajalce ukrepov lahko tudi čisto prikladno, saj v tem primeru ni zavezanosti h kakšnim konkretnim rezultatom, hkrati pa se ni treba soočiti z zaskrbljujočimi podatki, kot sta na primer dejanska uspešnost šolanja romskih otrok in vključenost pripadnikov romske skupnosti na trg dela.

Varuh človekovih pravic še poudarja, da je pri reševanju romske problematike ključnega pomena, da tako država kot občine medsebojno sodelujejo. Le tako bo dolgoročno možno doseči napredek, izboljšanje stanja ter zmanjšanje kršitev pravic. Morebitno usmerjanje prsta in prelaganje odgovornosti na posamezne lokalne skupnosti, kjer romska populacija pretežno živi, je neprimerno in ne vodi k spoštovanju človekovih pravic.