Na podlagi pobud smo obravnavali stanovanjske težave oseb, ki so bile v letu 1992 evakuirane iz Bosne in Hercegovine. Zoper nekatere od njih je bila namreč napovedana »deložacija«.

Pregled zadeve je pokazal, da je bilo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije približno 320 Slovencev in oseb slovenskega rodu zaradi vojne v Bosni in Hercegovini konec leta 1992 evakuiranih v Republiko Slovenijo. Država je 95 oseb, ki niso imele slovenskega državljanstva (evakuiranci), v juniju 1993 nastanila v objekt v zasebni lasti na podlagi najemne pogodbe, sklenjene za čas bivanja evakuirancev v tem objektu, in prevzela pokritje najemnine in stroškov njihovega bivanja v predmetnem objektu.

Skrb države za evakuirance in reševanje njihovih vprašanj je bila zelo izrazita neposredno po evakuaciji, pozneje je popustila. Razen plačevanja najemnine in drugih stroškov bivanja evakuirancev v objektu se je država v reševanje stanovanjskih problemov evakuirancev ponovno aktivno vključila šele ob nastalih težavah v zvezi z njihovimi bivalnimi prostori v letu 2000. Sledil je triletni premor do ponovne grožnje na izselitev evakuirancev v letu 2003, ko naj bi, po zagotovilih pobudnikov, država ponovno odložila grozečo izselitev. Od takrat država glede reševanja bivalnega vprašanja evakuirancev ni bila več aktivna in je torej prepustila vprašanje trajne rešitve bivalnih težav evakuirancev stihijskemu reševanju oziroma občini.

Iz razpoložljive dokumentacije ni izhajalo, da je država evakuirancem formalno zagotovila trajno rešitev njihovih bivalnih težav. Verjamemo pa, da so taka zagotovila ustno dale posamezne osebe na »državnih« položajih, vendar teh ni mogoče šteti kot formalne zaveze države in njenih organov. Moralno vežejo le tistega, ki jih je dal. Te moralne dolžnosti se je vsaj posredno zavedala tudi država, ko je v kriznih razmerah preprečila grozečo izselitev in s tem pridobila čas, v katerem bi si lahko evakuiranci sami poiskali trajno rešitev svojih bivalnih težav. Od prvotnih 95 evakuirancev naj bi jih v omenjenem objektu bivalo le še 23. Večina si je sama že našla trajno rešitev stanovanjskega vprašanja.

Po Varuhovem mnenju je za stanje, v katerem so bili pobudniki, odgovorna tudi država. To stanje je povzročila s svojim šestnajstletnim izmikanjem odločnejši rešitvi bivalne problematike evakuirancev, kljub njeni navidezni tovrstni aktivnosti. Tako so evakuiranci živeli v prepričanju, da jim bo država tudi trajno rešila stanovanjsko vprašanje in so to posledično od nje tudi zahtevali. Vladi smo predlagali, naj v obravnavanem primeru uredi dokončno rešitev vprašanja evakuirancev. Vlada je Varuhu odgovorila, da nima zaveze niti pravne podlage za dodelitev stanovanj nekdanjim evakuiranim osebam iz Bosne in Hercegovine, sedanjim državljanom Republike Slovenije.

Ko so navedene osebe prišle v Slovenijo, jim je država zagotovila stanovanje, bivališče, šolanje in jim tudi krila stroške bivanja v Sloveniji, s svojim ravnanjem pa je tudi dvakrat preprečila deložacijo teh oseb. Z vsem tem je tako ustvarila pričakovanje, da jim bo zagotovila stanovanje. Varuh meni, da res ni formalne zaveze vlade, vendar ostaja njena moralna odgovornost do teh ljudi. 9.2-11/2008