Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je na virtualnem dogodku ob predstavitvi knjige prof. dr. Verice Trstenjak z naslovom Temeljne pravice v Evropski uniji avtorici zahvalil za njen pomemben prispevek k implementaciji Listine Evropske unije o temeljnih pravicah na nacionalni ravni. »Knjiga nam bo vsem, v to sem prepričan, dala še dodatni zagon za bolj poglobljen razmislek pomenu temeljnih pravic iz Listine tudi v Sloveniji,« je poudaril.
Po raziskavi Eurobarometer iz leta 2019 naj bi le malo več kot vsak četrti prebivalec Evropske unije slišal za Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kar 57 odstotkov vprašanih pa je ni poznalo. Slovenci s 65 odstotki sodimo med najbolj informirane prebivalce Evropske unije o Listini.
Listino bi morale upoštevati institucije EU pri vseh svojih ukrepih, pa tudi države članice, ko izvajajo pravo EU. Po podatkih Agencije EU za temeljne pravice (FRA) pa je njena vsakodnevna uporaba v državah članicah EU omejena. »Poročili Agencije za leti 2020 in 2019 kažeta, da države članice nimajo nacionalnih politik, ki bi spodbujale ozaveščenost o Listini in njeno izvajanje. Vsak dodaten korak in prizadevanja, usmerjena v dodatno informiranje ljudi, predvsem glede uporabnosti in vsebine Listine, so zagotovo dobrodošli,« je varuh še posebej poudaril pomen predstavljene knjige.
»Listina varuje temeljne pravice posameznikov oziroma evropskih državljanov v odnosu do institucij Evropske unije, pa tudi v odnosu do ravnanja nacionalnih oblasti, ko ravnajo v okviru zakonodaje EU. Zato je izjemno pomembno zavedanje, da se lahko posamezniki v tem okviru nanjo neposredno sklicujejo tudi pred nacionalnimi sodišči. Te pravice so del primarnega prava EU in imajo neposreden učinek,« je spomnil varuh.
Poudaril je še, da je je po vsebini in obsegu pravic Listina širša kot Evropska konvencija, saj poleg državljanskih in političnih pravic, vsebuje tudi ekonomske, socialne in kulturne pravice. Izkorišča tudi prednosti prava Unije, ki ima pogosto neposreden učinek. »Listina vsebuje tudi nekatere pravice, ki se nanašajo na Evropsko unijo in ki jih na takšen način ne najdemo v drugih mednarodnih dokumentih ali ustavah. Tak primer je pravica do dobrega upravljanja iz 41. člena Listine. To načelo je v nacionalnih pravnih redih sicer uveljavljeno kot splošno upravno načelo, ki pa je na nacionalni ravni le redko zapisano v ustavah. Prav tako je pomen dobrega upravljanja na nacionalnih ravneh redko konkretiziran,« je bil nazoren varuh.
V Sloveniji načelo dobrega upravljanja posebej ščiti Zakon o varuhu človekovih pravic, ki v 3. členu določa, da se Varuh pri svojem delu ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktih o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter da se pri svojih intervencijah lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja. »Prav kršitev dobrega upravljanja je med najpogostejšimi kršitvami, ki jih ugotavljamo v naši instituciji. Leta 2019 bila to celo najpogosteje ugotovljena kršitev, v letu 2020 pa druga najpogosteje ugotovljena kršitev,« je poudaril varuh. »Po moji oceni je izrednega pomena, da Listina to pravico dviga na raven 'pravic državljanov'. Takšna opredelitev konkretizira razumevanje dobrega upravljanja, kar je še posebej pomembno za implementacijo Listine na nacionalni ravni – posredno lahko pripomore k razumevanju te pravice tudi v primerih, ko nacionalni organi ne izvajajo zakonodaje EU,« je ob robu predstavitve knjige še povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.
