Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnica mag. Kornelija Marzel in direktorica strokovne službe Martina Ocepek so danes, 20. 10. 2015, gostile srečanje civilne družbe s področja okolja in prostora. Posebna gostja srečanja je bila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen s sodelavci.

Kot je uvodoma povedala direktorica strokovne službe Martina Ocepek, je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) začel z rednimi srečanji s civilno družbo leta 2010, saj je ugotovil, da odnos države do civilne družbe ni takšen kot bi moral biti. S srečanji je želel okrepiti glas družbe v prizadevanjih za pravico do zdravja.

Na tokratnem srečanju so imeli predstavniki nevladnih organizacij in različnih civilnih iniciativ v slabih dveh urah trajajočem pogovoru možnost izraziti svoje stališče in ministrici postaviti vprašanja o konkretnih primerih.

Ministrica Majcnova je v uvodu povedala, da si prizadeva urediti razmere na področju, ki ga je prevzela v skrb. Uspelo ji je podvojiti sredstva za delovanje nevladnega sektorja za leto 2016, za leto kasneje skoraj potrojiti. Odprte možnosti financiranja pa ostajajo še znotraj kohezijskih sredstev, je povedala.

Predstavniki civilne družbe so med drugim opozorili na okoljsko in finančno katastrofo, v katero se je razrasel projekt TEŠ6, na problematiko tretje razvojne osi, na izlitje 30 ton olja na območju Žužemberka in na problematiko Papir servisa in na predvidene rešitve za izvajanje dimnikarskih storitev. Zanimalo jih je ali se pripravlja strategija ravnanja z odpadki, kdaj bo pripravljena uredba o elektromagnetnem sevanju in ali je v načrtu gradnja NEK 2. Generalna direktorica Direktorata za okolje mag. Tanja Bolte je povedala, da je strategija v pripravi, k pripravi uredbe pa bo vabljena tudi civilna družba.

Znova so opozorili na nujnost sanacije Celjske kotline, zaradi več desetletne ignorance tega problema je bila Slovenija že kaznovana s strani Evropske komisije. Ministrica je povedala, da je v pripravi zakonodaja, ki bo to problematiko celovito uredila. Direktorica strokovne službe varuha Martina Ocepek je ob tem dejala, da Varuh ocenjuje, da sanacija celjske kotline poteka prepočasi. Opozorila pa je tudi, da ima civilna družba pravico do kvalitetnih okoljskih podatkov.

Predstavniki civilne družbe so predlagali spremembo zakonodaje in s tem redefinicijo vloge Agencije RS za okolje, ki bi tako civilni družbi dala enakovrednejši položaj v postopkih razmerju do kapitala. Po mnenju predstavnice Umanotere pa bi veljalo združiti moči v prizadevanjih za čisto okolje in okrepiti okoljski sektor, ki je na ravni države odrinjen na rob.  

Predstavniki civilne družbe so opozorili še na problematiko sprejemanja prostorskih aktov in izrazili ogorčenje nad neodzivanjem organov, med drugim jih moti ignoranca odbora za infrastrukturo in okolje. Tudi Varuh opozarja različne organe, da poslujejo skladno z načelom dobrega upravljanja in da so ne samo odzivni, temveč tudi prijazni, je povedala varuhinja. Civilna družba mora imeti glas pri ohranjanju zdravega okolja, je poudarila, organi pa se morajo prizadevati za dialog z njo.