Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je zasledil, da so skušali starši slepih in slabovidnih otrok tudi z javnim prorestom opozoriti na nepravilno izplačevanje dodatkov.
Varuh je že leta 2015 obravnaval pobudo v zvezi s sočasnim uveljavljanjem pravice do dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo (Letno poročilo 2015, stran 19 in 348). Oba dodatka so starši najtežje prizadetih otrok poskušali v preteklosti že uveljaviti in so se v zvezi s tem obrnili tudi na delovno in socialno sodišče. Slednje je njihovemu prepričanju, da starši lahko uveljavljajo oba dodatka, že leta 2012 pritrdilo. Vendar je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) šele junija 2015 centrom za socialno delo (CSD) in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije poslalo ustrezno okrožnico in jih obvestilo, da je obe pravici mogoče uveljavljati sočasno. Starši so morali tako ponovno oddati vlogo za uveljavitev tiste pravice, ki so se ji v prejšnjih letih na podlagi napačnega tolmačenja predpisov morali odreči.
Postavili smo si vprašanje, kako je torej z izplačili dodatka za nego otroka oziroma dodatka za pomoč in postrežbo za nazaj. V poizvedbi, ki smo jo v zvezi s problemom opravili na MDDSZ, so pristojni sporočili, da bodo vsak konkreten primer posebej proučili in poiskali za stranke najugodnejšo možno rešitev.
Varuh je že takrat Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti priporočil, naj z vsemi prizadetimi, ki uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih, sklene poravnavo ali pa popravo povzročenih krivic določi z dopolnitvijo pravne ureditve (Letno poročilo za leto 2015, priporočilo št. 83).
Varuhinja je že takrat opozorila, kar ponavlja znova, da je posebej skrb vzbujajoče, »da v primerih, ko državni organi v upravnih postopkih storijo napako, tudi z napačnim tolmačenjem zakonodaje, ni možnosti za izplačilo upravičenih prejemkov za nazaj (na primer hkratno uveljavljanje dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo) ali pa morajo prizadeti vrniti neupravičeno prejete socialne pomoči ali del osebnega dohodka (zaradi napake organa).
Ljudje se ne po svoji krivdi znajdejo v hudi finančni zadregi in ogrožen je njihov socialni položaj, saj morajo v kratkem času vrniti »dolgovano«, kar jih peha v obup in izjemno razočaranje nad kakovostjo in pravičnostjo delovanja državnih organov.
Nedopustno je, da morajo vse breme za napake organov nositi ali prevzeti ljudje, največkrat tudi brez ugotovljene odgovornosti predpostavljenih v organih, ki so napako storili.
Javni uslužbenci morajo biti pripravljeni priznati storjene napake in jih popraviti tudi tako, da država prevzame breme lastnih napak. Tudi posledic neupravičenega zavlačevanja postopka oziroma prekoračitev zakonskih rokov za odločanje ni mogoče naprtiti stranki, ki ji ni mogoče očitati krivde za nastalo težavo.«