Varuh človekovih pravic RS je v četrtek, 19. 11. 2015, pripravil šesto v letošnjem letu in skupno že 46. redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, tokrat na Vrhniki na temo neprijetnih vonjav.

Uvodoma so varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnica mag. Kornelija Marzel in direktorica strokovne službe pri Varuhu Martina Ocepek, predstavile aktivnosti in ugotovitve Varuha na področju predmetne okoljske problematike ter dosedanje sodelovanje Varuha s civilno družbo na tem področju.

Srečanja sta se udeležili tudi mag. Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, in Nevenka Žvokelj, direktorica Inšpekcije za okolje in naravo, Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki sta predstavili na državnem nivoju že izvedene in predvidene aktivnosti z namenom uspešneje reševati problematiko neprijetnih vonjav. Izpostavljene so bile tudi nekatere konkretne zadeve, med njimi predvsem inšpekcijski postopki v zvezi z neprijetnimi vonjavami na območju Vrhnike.

Sledila je razprava, v kateri so udeleženci srečanja izpostavili aktualne sporne dogodke in podali predloge k učinkovitejšemu reševanju problematike. Eden pomembnejših zaključkov je bil, da je poglavitnega pomena spodbuditi aktivnosti vseh deležnikov na sistemski ravni, in sicer predvsem v smeri sprejema  ustreznega predpisa na področju neprijetnih vonjav.

Govorili so tudi o izzivih učinkovitejšega sodelovanja med pristojnimi ministrstvi in službami, o njihovih pristojnostih in načinu izvajanja nalog, pri tem pa se je izpostavil predvsem problem nezadostne komunikacije med posameznimi resorji.

Varuh ugotavlja, da se je resneje pristopilo k obravnavi problematike neprijetnih                  vonjav, vendar je potrebno narediti še konkretnejše korake pri realizaciji predvidenih             rešitev. Predstavniki državnih organov so zagotovili, da se zavedajo resnosti                             problematike in so v teku že aktivnosti za pripravo ustrezne zakonodaje.   

Varuhinja s sodelavci se je strinjala, da je ključnega pomena medresorsko sodelovanje in poudarila, da je izjemno pomembno učinkovito sodelovanje ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, z ministrstvom, pristojnim za zdravje. Potrebno je namreč upoštevati, da je ravno država tista, ki je dolžna skrbeti za uresničevanje pravice do zdravega okolja, ki je v tesni povezavi s pravico do zdravja.