Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je udeležila 2. nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kjer so govorili o problematiki slepih in slabovidnih otrok, ko so bili njihovi starši prisiljeni izbirati med uveljavljanjem pravice do dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo, čeprav se ne izključujeta.
Predstavila je javnosti že znano stališče Varuha človekovih pravic RS o tej problematiki. Spomnila je, da je Varuh že v svojem poročilu za leto 2015 podal priporočilo ministrstvu za delo, naj v odprtih postopkih sklene poravnavo ali pa popravi povzročene krivice z dopolnitvijo pravne ureditve. Poudarila je, da če bi bilo priporočilo št. 83 uresničeno, bi bilo otrokom in staršem prizaneseno marsikatero gorje. Državno odvetništvo naj poskrbi, da se ustavijo vsi začeti postopki izvršb na sodiščih, vlada pa naj pripravi ustrezen zakonski predpis o popravi krivic.
Komisija je vladi soglasno predlagala, da najkasneje v štirih mesecih z dopolnitvijo zakonske ureditve popravi krivice, ki so bile storjene. Prav tako soglasno je sprejela sklep, po katerem naj državno odvetništvo takoj začasno prekine vse postopke v zvezi z obravnavano problematiko, tudi postopke izvršbe.
Starši slepih in slabovidnih otrok so spomnili, da so se morali po uveljavitvi nove zakonodaje leta 2003 po navodilu centrov za socialno delo odločiti med prejemanjem dodatka za nego otroka in dodatka za pomoč in postrežbo. Večina se jih je odločila za slednjega.
A po sodni odločbi iz leta 2012 se dodatka ne izključujeta. Toda centri so jim to sporočili šele tri leta kasneje. Nekateri starši so na centre vložili tožbo, da bi jim za nazaj izplačali sredstva, do katerih so bili upravičeni. Po ocenah bi skupni znesek, ki bi jim moral biti vrnjen, znašal približno 350.000 evrov.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je zagotovila, da aktivnosti za popravo krivic s posebnim zakonom že tečejo. V imenu ministrstva pa se je staršem in otrokom opravičila za storjene napake.