V časniku Delo je bil danes, 27.8.2015, objavljen prispevek z naslovom »Svinčeni prah ne leži le na občinski zemlji«. Predstavljena je bila problematika sanacije zgornje Mežiške doline. Iz prispevka izhaja, da so bile avgusta letos izvedene analize vsebnosti svinca v krvi otrok iz zgornje Mežiške doline. Iz rezultatov analize izhaja, da se vsebnosti svinca v krvi otrok ne zmanjšujejo več. Župani občin zgornje Mežiške doline zato pričakujejo spremembe sanacijskega programa in redno zagotavljanje finančnih sredstev za izvedbo programa s strani države, v vsaj takšni višini, kot je bila dogovorjena in ne v zmanjšani, kot se je to zaradi ekonomske krize dogajalo zadnjih nekaj let.
Varuh človekovih pravic RS aktivnosti za izboljšanje kakovosti okolja, ki je močno onesnaženo s svincem, obravnava že vse od leta 2009, in sicer tako na sistemski ravni, kot tudi posamezne postopke pri pristojnih organih. Na problematiko sanacije zgornje Mežiške doline vsakoletno opozarjamo tudi v svojih rednih letnih poročilih, kjer terjamo učinkovito sanacijo. Letos smo izboljšanju kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini namenili tudi eno izmed rednih srečanj Varuha s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, ki smo ga izvedli v Mežici.
Tudi na tem srečanju smo ugotavljali, da gre sicer pri sanaciji zgornje Mežiške doline za primer dobre prakse. Problem pa je dinamika izvajanja ukrepov, saj Vlada RS program skoraj vsako leto sprejme z zamudo. Tudi sredstva, namenjena za sanacijo, so v zadnjih letih vsako leto močno okrnjena. Zaradi tega ni mogoče izvajati vseh načrtovanih ukrepov, kar se že pozna tudi pri slabših rezultatih pri merjenju učinkov (med drugim tudi v zadnjih izvedenih analizah vsebnosti svinca v krvi otrok iz zgornje Mežiške doline).
Varuh ponovno poudarja, da je treba sanacijski program in Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini, sprejet s strani Vlade RS v letu 2007, izvajati vsaj v prvotno zastavljenih okvirih oziroma ob izkazani potrebi pripraviti tudi ustrezne spremembe programa.
Morebitno varčevanje in zamude pri zagotavljanju sredstev za sanacijo Zgornje Mežiške doline so nesprejemljive. Tako namreč ni zagotovljena potrebna kontinuiteta sanacije in ukrepov za izboljšanje stanja na področju okolja in zdravja ljudi. Pri tem so posebej ogroženi otroci.
