Prejeli smo nekaj novinarskih vprašanj, da bi podali stališče v zvezi s tvitom politika, gospoda Janeza Janše, ki je 21. 3. 2016 zapisal: "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk, Evgenije C. in Mojce PŠ, eno za 30€ drugo za 35€ # Zvodnik Milan."

Uvodoma moramo spomniti na vlogo in položaj Varuha človekovih pravic RS (Varuh) v slovenskem pravnem redu. Skladno z določbo 159. člena Ustave RS Varuh varuje človekove pravice in temeljne svoboščine v razmerju do oblastnih organov. Kadar je zatrjevani kršitelj subjekt, ki nima javne oblasti oziroma pooblastil, konkretno razmerje torej ne more biti predmet Varuhove obravnave. To velja tudi za nedavni primer v zvezi s spornim tvitom vidnega politika.

Ob takšnih dogodkih se z gledišča Varuha lahko kvečjemu oceni, ali se ne odpirajo morebiti tudi kakšna širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma za pravno varnost državljanov. Menimo, da do sedaj znane okoliščine v zvezi s konkretnim primerom niso dovolj za zaključek, da ta država ne nudi zadostnega varstva posameznikom, ki ga želijo (po)iskati glede tovrstnega ravnanja drugih posameznikov. Tudi neposredno prizadetima novinarkama nacionalne televizije gre za zaščito njunih pravic pravno varstvo, ki je preplet pravnih institutov, ki naj bi varovali človekovo osebnost in dostojanstvo, bodisi  na  Obligacijski  zakonik (OZ) vezanega civilnega postopka ,bodisi v okviru kazenskega postopka, ki se uvede na zasebno tožbo zaradi posega v kazenskopravno varovane dobrine, opredeljene v 18. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1).

Sicer pa Varuh področju etike javne besede tudi v svojih letnih poročilih namenja posebno pozornost in  redno opozarja, da se od politikov in vseh oseb na vidnih položajih pričakujejo visoki standardi ravnanja in spoštovanja vseh ljudi, ne glede na kakršnokoli osebnostno razliko; narodnost, raso, spol,starost, versko prepričanje, materialno stanje, jezik, spolno usmerjenost,... Nujen je kulturni dialog, brez žaljivk in poniževanja. Politiki in vidni funkcionarji na različnih nivojih so namreč lahko dober ali slab zgled za ljudi. Njihove izjave lahko pomenijo sovražnost oziroma celo sovražni govor, če so diskriminatorne ali usmerjene proti ranljivejšim skupinam.

Splet je žal postal tudi mesto nesprejemljivih praks medsebojnega obračunavanja, zato smo pri Varuhu že predlagali, da postane javni prostor v smislu predpogoja za pregon tudi za prekršek, saj je prag za kaznivo dejanje na strani organov odkrivanja, pregona in sojenja, zelo visok.

Tudi ob tej priložnosti naj ponovimo zdaj že dalj časa znano Varuhovo stališče, da se mora obsodba nesprejemljivih praks javnega izražanja pojaviti takoj, če gre za politike, pa tudi tam, kjer so nastale. Tudi tako se vzpostavljajo meje dopustnega in sprejemljivega ter ločnice med svobodo govora in sovražnostmi različnih oblik in intenzitete. Priporočamo tudi  sprejem etičnega kodeksa, ki bi postavil meje za politike sprejemljivega obnašanja in častno razsodišče, ki bi nesprejemljivo prakso posameznikov kaznovalo.

Živimo v časih, ki so težka preizkušnja strpnosti, a hkrati prelomen trenutek, ki pokaže etiko javne besede in zgled vsem, da znamo in zmoremo komunicirati; tudi preko sodobnih sredstev, vedno in celo s tistimi, s katerimi se kdaj tudi ne strinjamo.