Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je s tremi namestniki in drugimi sodelavci v sredo, 4. 3. 2015, poslovala zunaj sedeža institucije Varuha človekovih pravic RS (Varuh), tokrat v Mariboru.

V prostorih mestne občine so se pogovarjali z 51 osebami, ki so ocenili, da jim lahko pri uveljavitvi njihovih pravic pomaga Varuh in so se prijavili na pogovore.

Popoldne se je varuhinja srečala še z županom mestne občine dr. Andrejem Fištravcem in njegovimi sodelavkami, zatem pa je ugotovitve poslovanja predstavila na novinarski konferenci, na kateri je sodeloval tudi župan.

Gre za tretje poslovanje v letu 2015 in tudi njeno tretje poslovanje v tem mestu, je dejala v uvodu. Poudarila je, da je Varuh v vseh letih doslej Mariboru opravil 50 dni poslovanj in se ob teh priložnostih pogovoril s 1516 ljudmi. Tokrat je varuhinja s sodelavci ljudi sprejela v štirih skupinah po dve osebi.

Enotni imenovalec vseh pobud bi lahko bil socialne stiske, je dejala varuhinja. Z županom sta se strinjala, da se ljudem v Mariboru najštevilčnejše krši pravica do dela, varuhinja pa je ob tem nanizala nekaj posledic te kršitve od nezmožnosti plačevanja svojih obveznosti do brezdomstva.

Skoraj 19-odsotna brezposelnost je skrb vzbujajoča, beg ljudi za kruhom preko meje v Avstrijo pa spreminja razvoj mesta in vzdušje v njem. Zato je pozvala državo, naj poskrbi za Maribor, in naj najbolj odgovorni obiščejo mesto, se seznanijo z razmerami in naredijo načrt za rešitev. Država mora postaviti pogoje za uresničevanje pravice dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brezposelnostjo, kot določa Splošna deklaracija človekovih pravic in drugi akti.

Pohvalila je skrb mesta za ranljive skupine, invalide, otroke, ob tem pa opozorila, da samo ta oblika prijaznosti do njih ni dovolj, če jim družine v stiskah ob prejemanju socialnih transferjev ne zmorejo nuditi primerne varnosti. Za to pa potrebujejo najprej delo.

Pohvalila je načrt mesta na področju stanovanjske politike in se strinjala z županom, ki poudarja, da getoizacija najbolj ranljivih ni rešitev. Pohvalila je tudi javno blagajno, kjer lahko ljudje položnice plačajo brez dodatnih stroškov, in poudarila, da je treba financirati lokalne skupnosti, da bo lahko stanje v mestu boljše. Razvojna ogroženost je velika, je ocenila varuhinja, zato bi, kot meni župan, morala država poskrbeti za več finančnih sredstev. Nevladne organizacije in civilna družba so lahko v veliko pomoč ljudem v mestu, vendar je tudi njim treba zagotoviti sistematično financiranje, ocenjuje varuhinja.

Varuhinja in namestniki Tone Dolčič, mag. Kornelija Marzel in Ivan Šelih so nanizali nekaj konkretnih primerov, s katerimi so se srečali ta dan.

Varuhinja je izpostavila boje očetov za stike z otroki in ob tem poudarila, da bo Varuh še z nekaj partnerji 14. maja pripravil posvet o tem, kako bivati in sodelovati tudi po razvezi, saj je pravica do stikov pravic otrok ne odraslih.

Omenila je še pobude, ki zadevajo predolge postopke, primer nasilja v družini in potrebo po ozaveščanju ljudi o tem. Opozorila je tudi na projekt Matija, nacionalne točke za starejše, kjer skupina starejših lahko najde potrebno pomoč. Posebej izpostavila primer osebe, ki so ji zaradi dolgov pobrali sredstva tudi za osnovno življenje, pa tudi primer še ne 30-letnika, ki je v prizadevanjih za delo ostal ogoljufan v tujini, zatem pa naletel še na zaprta vrata države, saj je zaradi izgube zaposlitve in doma njegovega očeta tudi sam ostal brez stalnega bivališča.

Namestnik Dolčič je predstavil skupino t. i. socialnih primerov in ocenil, da bi v pogovorih odprta vprašanja lahko razrešil na referendumu zavrnjen družinski zakonik. Gre za skrbništvo nad starejšimi z motnjami v duševnem zdravju in vlogo centrov za socialno delo pri tem. Nadalje je tudi on govoril o primeru nasilja v družini, ki kljub prijavi leta 2011 še do danes ni dobil svojega epiloga, kar je nedopustno, je ocenil. Omenil je tudi primer dolgotrajnega odločanja sodišča o prošnji za zmanjšanje zneska za preživnino zaradi izgube dela in posledično brezposelnost, ki se je zdaj še dodatno zapletel, saj na drugi strani želi nekdanja soproga doseči zvišanje zneska za preživnino. Okrcal je še reforme pokojninskega sistema in nenehno spreminjajoče se pogoje za upokojevanje, kar ni v prid socialni in pravni državi. Opozoril pa je še na to, da banke ne spoštujejo določb, katera sredstva so izvzeta iz izvršb, na kar smo opozorili tudi ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost dr. Anjo Kopač Mrak.

Namestnica Marzelova je opozorila na primer odškodnine za prisilno mobilizacijo v nemško vojsko in primer odškodnin za materialne oškodovance 2. svetovne vojne, čemur se bo morala država vendarle posvetiti, je opozorila. Opozorila je župana, da mora urediti primere kategorizacije javnih cest, ki potekajo po zasebnem zemljišču, saj je Ustavno sodišče te primere ocenilo kot neustavne. Opozorila je tudi, da so ljudje v denacionaliziranih stanovanjih v slabšem položaju, kot drugi najemniki, ter tudi ona spregovorila o primeru izvršbe, kjer se ne upošteva izjem. Ocenila je, da so bili občani kljub stiskam strpni, da pa je strah, da bodo zaradi stisk postali apatični, utemeljen.

Tudi namestnik Šelih je opozoril na stiske in nemoč posameznikov, obremenjenih s postopki, predvsem izvršbami, in opozoril, da jih je nujno gledati tudi iz vidika oseb, ki nimajo sredstev niti za osnovno preživetje, kaj šele za poplačilo terjatev. Med številnimi primeri, povezanimi z izvršbami, je opozoril na še enega, v katerem se žrtev kaznivega dejanja, ki bi ji storilec moral poplačati odškodnino, sprašuje, kdaj bo sploh prišla do nje, saj naj bi bila njegova pokojnina izvzeta iz poplačila, kljub temu, da služi kazen v zaporu in ima zagotovljene osnovne pogoje za varno življenje. Predstavil je še primer težav zaradi ne-vpisa v zemljiško knjigo in primer dolžnikov, ki sicer uspevajo odplačevati sprotne terjatve, bremenijo pa jih obresti in zapadle terjatve.

Župan Fištravec je izpostavil, da bi moral biti sistem reševanja socialnih težav bolj diferenciran glede na to, da so v različnih delih Slovenije socialne razmere izražene različno močno. Ocenil pa je tudi, da bi morala Slovenija investirati v ljudi in jim odpisati del dolgov, ki jih več ne zmorejo.