Zvočni posnetek javno predstavljenega stališča Varuha, ki je bilo v petek, 8. 4. 2016, ob 10. uri v prostorih Varuha človekovih pravic RS (MP3) - govorita varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njen namestnik Tone Dolčič
Zvočni posnetek lahko poslušate na tej povezavi.
Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) je 7. 4. 2016, torej v postavljenem roku, prejel obširen odgovor Centra za socialno delo Velenje v zvezi z namestitvijo dveh otrok v rejniško družino. Varuh je od Centra zahteval predvsem podatke, ki bi mu omogočili presojo, kako je bila v postopkih, ki jih je vodil Center, upoštevana največja korist obeh otrok in s tem uresničena zahteva iz 3. člena Konvencije ZN o otrokovih pravicah.
Varuh v skladu z zakonom praviloma ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki in ne more spreminjati sprejetih odločitev, lahko pa vsakemu organu posreduje mnenje o zadevi z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Varuh na podlagi informacij, ki jih je pridobil v zvezi z obravnavano zadevo, ne ugotavlja kršitev pravic obeh otrok, ki sta bila z odločbo CSD Velenje dne 21. 3. 2016 odvzeta očetu in 30. 3. nameščena v rejniško družino. Pri tem Varuh na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval Center, ocenjuje, da bi bila namestitev otrok v rejniško družino mogoča tudi brez odvzema, saj je oče otrok – kot edini živi roditelj, v postopku že podal takšno soglasje. Kljub hudemu kaznivemu dejanju, katerega je oče osumljen, mu namreč roditeljska pravica (še) ni bila odvzeta, zato Varuh priporoča, da Center preuči potrebo po takšnem postopku, zlasti z vidika največjih koristi obeh otrok.
V zvezi z vprašanjem pravnega interesa dedkov in babic oziroma ožjih sorodnikov otrok v pravnih postopkih za zaščito otrok Varuh meni, da bi jim ga morala zakonodaja priznati, saj v sedanji ureditvi dejansko nimajo možnosti uveljavljanja svojih interesov, pa čeprav morda istočasno predstavljajo tudi največjo korist otrok. Menimo, da bi bila s tem zagotovljena tudi večja možnost širšega nadzora nad uresničevanjem pravic otrok, ki je na podlagi veljavne ureditve omejena le na državne organe. Varuh pri tem opozarja, da širši nadzor nad delom pristojnih organov ne sme poseči v varstvo zasebnosti.
Varuh predlaga, naj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti čim prej posodobi družinsko zakonodajo in zagotovi nedvoumno razmejitev pristojnosti odločanja med centri za socialno delo in sodišči, kot je to že določal na referendumu zavrnjeni družinski zakonik. Tako bi tudi o rejništvu odločalo sodišče in bi se vzpostavila možnost pritožbenih poti tudi ožjim sorodnikom otroka, s tem pa tudi večja možnost nadzora sprejetih odločitev.
Čeprav je Center v svojem poročilu posebej utemeljil odločitev, da se otroka odpeljeta v rejniško družino neposredno iz vrtca, Varuh meni, da bi svojo odločitev lahko izvršil za otroka tudi na primernejši način, ki ju glede na preživete dogodke, (smrt matere in trimesečno bivanje pri starih starših) nikakor ne bi dodatno travmatiziral. V vrtcih in šolah so tudi drugi otroci, ki opazujejo dogodke v zvezi s svojimi sovrstniki in se upravičeno sprašujejo, kam sta dva od njih nenadoma izginila. Tudi morebitna pojasnila ne morejo v celoti odpraviti občutka nelagodja ali pa celo strahu otrok in staršev pred takšnimi dogodki, celo vznemirjanja širše javnosti.
Varuh je Centru včeraj, 7. 4. 2016 predlagal, naj v nadaljnje delo z otrokoma vključi tudi zagovornika v okviru Varuhovega projekta Zagovornik - glas otroka, ki bo lahko pomagal pri tem, da bosta otroka izrazila svoje potrebe in želje, da bosta slišana in upoštevana, čim prej pa se morajo realizirati tudi stiki med otrokoma in starimi starši oziroma sorodniki.
Varuh tudi predlaga, naj Center v okviru spremljanja rejništva čim prej začne priprave sorodnikov in obeh otrok na stike, kar je prav gotovo v njuno korist.
