Naloga Varuha človekovih pravic je ugotavljati in preprečevati kršitve človekovih pravic in druge nepravilnosti ter odpravljati njihove posledice. To počne na dveh ravneh. Prva raven je ukvarjanje s posamezno prijavo zatrjevanega kršenja človekovih pravic posameznika, druga pa delo sistemske, promocijske in preventivne narave. Ozaveščanje posameznikov o njihovih pravicah in pravicah drugih, izobraževanje ljudi o načinih za popravo krivic oziroma načinih za preprečevanje kršitev ter spodbujanje širše javnosti k upoštevanju drugačnosti, ki je podlaga za oblikovanje strpnejše družbe, zaobsegajo preventivni del varuhovega delovanja, ki postaja v multikulturni družbi čedalje pomembnejši. Ne živeti drug mimo drugega, temveč učiti ljudi živeti skupaj, tudi to je naloga varuha.

Za doseganje tega je bistvena promocija strpnosti, ki je neodtujljivo povezana s človekovimi pravicami. Strpnost ne pomeni zgolj strpnega ‘prenašanja drugih in drugačnih ob sebi’, temveč izhaja iz prepričanja, da je treba dosledno spoštovati pravice ljudi takšne, kot so: splošno sprejete (pripadajo vsem brez razlik), neodtujljive (nihče jih nikomur ne more odvzeti iz kakršnegakoli razloga) in nedeljive (ni mogoče, da bi nam nekatere pravice pripadale, druge pa ne). Odnos je vzajemen: zavzemanje za človekove pravice je ključni element strpnega vedenja; brez odločitve za strpnost pa obenem ni mogoče doseči ustrezne ravni spoštovanja in uveljavljanja človekovih pravic.

Mednarodne institucije za boj proti rasizmu in nestrpnosti prav tako kot nacionalne institucije za človekove pravice in ombudsmani opažajo nove oblike nestrpnih in diskriminatornih praks. Ena izmed teh je t.i. »kulturni rasizem«. Gre za obliko diskriminatornega javnega diskurza, ki se je iz diskurza temelječega na bioloških razlikah premaknil k bolj sprejemljivemu diskurzu temelječem na kulturnih razlikah. Takšen diskurz zagovarja pravico skupin, in še posebej nacij, da varujejo lastno identiteto, ki jo sestavlja tradicionalno jedro, ki vsebuje vrsto kulturnih značilnosti (jezik, zgodovina, kultura, ipd.) in ne sme biti »zastrupljeno« s tujo kulturo, če se hoče ohraniti. Promotorji takšnega diskurza predstavijo večinsko prebivalstvo kot tisto, ki je ogroženo s strani drugih in drugačnih, pri ohranjanju lastne kulturne identite. Najbolj nevarno pri tem pa je dejstvo, da promotorji takšnega diskurza to počnejo v imenu človekovih pravic ter predstavljajo organizacije za boj proti diskriminaciji in nestrpnosti, nacionalne institucije za človekove pravice in ombudsmane kot tiste, ki s svojim delovanjem ogrožajo kulturno identiteto naroda. Tako kljub vladnim ukrepom in sprejetim pravnim okvirom za boj proti diskriminaciji in nestrpnosti nastajajo vrzeli med uradno anti-diskriminacijsko politiko in javnim mnenjem.

Institucionalne in pravne podlage za boj proti diskriminaciji so za učinkovito udejanjanje v praksi odvisne od javnega mnenja. Pri tem je potrebno vedeti, da se populistični predsodki ustvarjajo, širijo in obdržijo v družbi ne zgolj s pomočjo ekstremnih organizacij, temveč tudi s pomočjo glavnih političnih akterjev in množičnih medijev. Zato je naloga vlad, institucij, ki delujejo na področju človekovih pravic, nevladnih organizacij, univerz in raziskovalnih institucij, da uberejo nove poti, najdejo nove strategije in prakse za boj proti obstoječim in nastajajočim oblikam diskriminacije.

Temu se in se bo posvečala tudi nedavno ustanovljena skupina za spremljanje vseh oblik diskriminacije in nestrpnosti znotraj Urada varuha človekovih pravic. Pri tem je seveda nujno povezovanje z nevladnimi organizacijami, univerzami, raziskovalnimi institucijami in javnimi zavodi. Varuh bo tu nastopal predvsem v vlogi vzpodbujevalca in promotorja projektov.

To vlogo varuhu omogoča visoka stopnja ugleda, kredibilnost in zaupanje ljudi v institucijo varuha, ki si jo je pridobil v času svojega desetletnega delovanja, aktivnega posvečanja odnosom z javnostmi in pospešenega delovanja na področju promocije in izobraževanja za človekove pravice. Varuhova usmerjenost navzven mu je z leti prinesla tudi vlogo ustvarjalca javnega mnenja, ki ima zavidljivo odmerjen medijski prostor, kar mu omogoča tudi uporabo množičnih medijev za promocijo in izobraževanje o človekovih pravicah. Aktivno sodelovanje z različnimi javnostmi in povezovanje med državnimi institucijami in nevladnim sektorjem, univerzami, zasebnimi inštituti in ostalo širšo strokovno in nestrokovno javnostjo, mu je z leti ustvarilo tudi bogato socialno mrežo in s tem dostop do pomembnih informacij.

Dostop do informacij med drugim vključuje tudi ažurne informacije o možnostih kandidiranja za finančna sredstva v programih EU namenjenim osveščanju in izobraževanju o človekovih pravicah in boju zoper diskriminacijo. Ker zahtevata tako promocija kot izobraževanje veliko finančnih sredstev, je naloga varuha kot vzpodbujevalca tudi ta, da pri različnih javnostih, ki so lahko s svojim delovanjem vključene v proces odpravljanja nestrpnih in diskriminatornih praks, spodbuja pripravo projektov, ki bodo lahko del omenjenih programov EU in jim bodo lahko na ta način zagotovljena tudi finančna sredstva. Pri tem pa je bistvenega pomena, da vlada zagotovi ustrezen informacijski sistem in strokovno podporo tistim, ki želijo kandidirati.

Vlogo vzpodbujevalca bo varuh udejanjal z vrsto aktivnostmi, ki pa so lahko obenem tudi že del obstoječih in načrtovanih programov Evropske unije. Te aktivnosti so sledeče:

 Spodbujanje raziskovalnih institucij in nevladnih organizacij k odkrivanju različnih oblik diskriminacije in nestrpnosti, ki bo omogočilo tudi predvidevanje nadaljnega razvoja diskriminatornih oblik, zgodnja opozorila in hitre ukrepe
 Povezovanje vladnih, nevladnih, lokalnih in mednarodnih organizacij v boju proti nestrpnosti
 Vzpodbujanje množičnih medijev (lastnikov, urednikov, novinarjev) k preseganju diskurzov, ki spodbujajo predsodke in poglabljajo kulturni rasizem in vzpodbujanje množičnih medijev k promociji strpnosti
 Vzpodbujanje različnih ciljnih javnosti, da se aktivno vključijo v omejevanje sovražnega govora in rasistične in ksenofobne propagande na svetovnem spletu
 Izobraževanje za strpno družbo – organizacija seminarjev, okroglih miz in konferenc za različne ciljne skupine
 Vzpodbujanje nevladnih organizacij pri različnih aktivnostih za boj proti diskriminaciji in nestrpnosti
 Vzpodbujanje aktivne udeležbe mladih v boju proti diskriminaciji in nestrpnosti s pomočjo sodelovanja Varuha in različnih fakultet, šol in nevladnih organizacij
 Priprava in vzpodbujanje multimedijskih kampanj za promocijo strpnosti
 Vzpodbujanje različnih ustvarjalcev k boju proti nestrpnosti in diskriminaciji (filmskih delavcev, oglaševalcev, fotografov, pisateljev, pesnikov)
 Priprava in vzpodbujanje priprave informacijsko-izobraževalnega gradiva za promocijo strpnosti (zloženk, brošur, knjižic, zbornikov, poročil, knjig, biltenov, ipd.)
 Zagotavljanje in omogočanje dostopnosti do informacij o diskriminaciji in nestrpnosti

Veliko zgoraj opisanih aktivnosti varuh že udejanja s konkretnimi projekti, ki so na kratko predstavljeni v nadaljevanju.

V luči opozarjanja na naraščajoče oblike nestrpnosti in diskriminacije, ki smo jim v zadnjih letih priča v Sloveniji, smo s pomočjo zunanjih sodelavcev - univerzitetnih profesorjev, novinarjev, slikarjev, fotografov pripravili projekt »Oblike nestrpnosti v Sloveniji«. Projekt je nastal kot odziv na čedalje hujše oblike nestrpnosti do manjšinjskih skupin ljudi, ki zaradi tega živijo vedno teže in slabše. Glavni namen projekta je bilo zbrati gradivo o odrazih nestrpnosti in diskriminacije, ki jih je bilo zaznati v Sloveniji od osamosvojitve naprej, obdelati in prezentirati zbrano gradivo ter opozoriti na povezavo med sovražnim javnim govorom politikov in med posameznimi sovražnimi napadi ter nasploh ozaveščanje in izobraževanje o človekovih pravicah.

Na podlagi zbranega gradiva se je oblikovala razstava Jara kača nestrpnosti, ki zajema obdobje od osamosvojitve do danes in pokaže, kako so se gostila sovražna dejanja in kakšen učinek so imela na skupine, proti katerim so bila uperjena. Kot del razstave je nastal tudi dokumentarni film BRČV 2004, ki prinaša pričevanja ljudi, ki so bili tarča nasilja v javnosti. Razstava je bila in še bo predstavljena po različnih krajih v Sloveniji, kjer je le mogoče pa razstavo spremlja tudi okrogla miza o pojavnih oblikah nestrpnosti in preseganju le-teh, ki je namenjena ozaveščanju širše javnosti. Ker zbrano gradivo nudi tudi odlično osnovo za teoretsko obdelavo, smo se odločili za objavo zbornika, k pripravi katerega smo povabili ugledne slovenske publicistke in publiciste, ki se bodo obdelave materialov lotili analitično in na različne teme pripravili strokovne članke. Zbornik bo izšel predvidoma konec letošnjega leta.

Prikazovanju oblik nestrpnosti in diskriminacije mora logično slediti pozivanje, ozaveščanje širše javnosti o tem zakaj je strpnost dobra, koristna in temelj za družbeno sobivanje in medkulturno harmonijo. Varuh je v ta namen oblikoval projekt promocije strpnosti, s pomočjo vizualnih komunikacij, ki lahko zaradi preproste izrazne oblike in različnih možnosti distribucije doseže največji del širše javnosti. Ker je dodana vrednost pri realizaciji promocije strpnosti še toliko večja, če vanjo vključimo določen segment širše javnosti, smo se odločili, da k sodelovanju povabimo študentsko populacijo. Študenti imajo že dobro izdelano teoretsko znanje obenem pa premalo praktičnih izkušenj, zato so jim tovrstni projekti lahko v veliko pomoč pri aplikaciji teoretskih osnov, ki so jih pridobili v času študija, prav tako pa jim predstavljajo neposreden stik s svetom dela. Za realizacijo takšnega projekta zato še vedno potrebujejo podporo svojih mentorjev, ki jih znajo ob pomembnih odločitvah ustrezno usmeriti.
Realizacija učinkovite promocije strpnosti s pomočjo vizualnih komunikacij zahteva sodelovanje različnih disciplin. Za dosego čim boljše sporočilnosti socialnih oglasov za promocijo strpnosti je v prvi fazi potrebno definirati različne oblike diskriminacije in nestrpnosti, razpoznati najbolj manifestativne oblike, ki se pojavljajo v Sloveniji ter definirati vzroke za njihov nastanek. V drugi fazi je potrebno oblikovati sporočilo, se pravi osmisliti idejo promocije strpnosti, izoblikovati primeren tržni splet ter nazadnje oblikovati in izdelati vizualna sporočila. Za učinkovito realizacijo je tako potrebno združiti vsaj dve disciplini, ki bi vsaka s svojim znanjem lahko prispevala k realizaciji interdisciplinarnega projekta promocije strpnosti s pomočjo vizualnih komunikacij. K sodelovanju smo zato povabili Filozosko fakulteto - Oddelek za sociologijo in Akademijo za likovno umetnost – Oddelek za oblikovanje. Namen projekta je z aktivno udeležbo izobraževati študentsko populacijo o različnih oblikah diskriminacije in nestrpnosti in načinih za njihovo preprečevanje, nasploh vzpodbujanje fakultet k medsebojnemu sodelovanju in aktivnemu vključevanju v procese zmanjševanja nestrpnih praks ter ozaveščanje širše javnosti o prednostih strpne družbe.
Ob obeležitvi dneva človekovih pravic pripravlja varuh okroglo mizo »Odgovornost filmskih ustvarjalcev in človekove pravice«, katero bodo spremljale projekcije obstoječih slovenskih filmov, ki prikazujejo kršitve človekovih pravic, nestrpne in diskriminatorne prakse in njihovo odpravljanje. Glavni namen te prireditve je vzpodbuditi filmske ustvarjalce, ki imajo s svojimi izdelki lahko zelo močan vpliv na širšo javnost, da se aktivno vključijo v odpravljanje nestrpnosti, jih informirati o možnostih za kandidiranje na obstoječih programih EU, ki so namenjeni promociji in izobraževanju za strpno družbo ter nasploh ozaveščanje širše javnosti o pomembnosti odpravljanja nestrpnih in diskriminatornih praks.

Vsi opisani projekti pa so poleg tega, da ozaveščajo širšo javnost o pojavnih oblikah nestrpnosti in načinih njihovega odpravljanja ter prednostih strpnega vedenja, pomembni še zaradi dveh stvari. Z realizacijo in močno promocijo omenjenih projektov ter informiranjem o možnostih za izvedbo novih, bo varuh vzpodbudil tudi druge k pripravi projektov namenjenim promociji in izobraževanju za strpno družbo. Bistveni pa so tudi zaradi zbiranja in ustvarjanja gradiv o pojavnih oblikah diskriminacije in nestrpnosti in njihovem odpravljanju. Na ta način dopolnjujejo varuhovo delo pri ustvarjanju sistematične baze podatkov za vse oblike diskriminacije in nestrpnosti. Takšna sistematično urejena baza bo predstavljala osnovo za delo diskriminacijske skupine v prihodnosti, za raziskave, reševanje konkretnih primerov in ustvarjanje strategij odpravljanja različnih vrst diskriminacije in nestrpnosti v prihodnosti. Ker je nujno, da v tem procesu varuh sodeluje z različnimi javnostmi, je potrebno bazo podatkov v prihodnje narediti javno dostopno, zato je varuhov cilj v bližnji prihodnosti ustvariti obsežen spletni portal o diskriminaciji in nestrpnosti. Zgolj dostopnost do pomembnih dokumentov, primerov, definicij, pravnih okvirov, raziskav in statističnih podatkov bo omogočalo vključevanje različnih javnosti v boj zoper diskriminacijo in nestrpnost, saj bo takšen spletni portal omogočal reference tako strokovni javnosti, kot novinarjem in urednikom, nevladnim organizacijam, ustvarjalcem ter razvojnim in izobraževalnim institucijam in njihovim porabnikom.

Pripravila:
Barbara Samaluk,
strokovna sodelavka – višja svetovalka III