Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Članice in člani Sveta zagovorništva razpravljali o nasilju nad otroki in med njimi

Namestnik varuha človekovih pravic dr. Jože Ruparčič, odgovoren za otrokove pravice pri Varuhu človekovih pravic, je danes, 13. 6. 2023, s člani Sveta zagovorništva razpravljal o problematiki nasilja nad otroki in med njimi. 

Namestnik je uvodoma poudaril, da Varuh človekovih pravic tej problematiki posveča posebno pozornost, saj je varnost otrok ena od ključnih dejavnikov za uresničevanje vseh njihovih ostalih pravic. »Nasilje nad otroki in medvrstniško nasilje vplivata na duševno zdravje otrok, na njihov šolski uspeh, vključenost v družbo, če ne posvečamo zadostne pozornosti njegovi zajezitvi, so lahko posledice hude,« je dejal.

»Pri zagovorništvu otrok se srečujemo s še posebej ranljivimi otroci, ki so priča razveznim zgodbam svojih staršev, ki so nemalokrat zelo boleče in nekatere tudi polne nasilja,« je poudaril in dodal, da je nujno opolnomočanje celotne družbe za pravočasno prepoznavo in ukrepanje skladno s protokoli. Tudi zagovorniki lahko s svojim strokovnim znanjem in človeško držo prispevajo k zmanjševanju tegob, ki jih otroci – žrtve različnih oblik nasilja – preživljajo, je še ocenil.

Spomnil je še, da so se zagovorniki in vsi, ki skrbijo, da se zagovorništvo strokovno izvaja že leta, na dvodnevnem posvetu oktobra 2022 na Brdu pri Kranju že pogovarjali o poteh in načinih ukrepanja v primerih nasilja nad otroki, ki stopajo v proces zagovorništva. Končni rezultat posveta je bil poleg pridobljenega znanja tudi oblikovan Protokol ravnanja ob zaznanem nasilju v času zagovorništva.

Strokovnjaki v Svetu zagovorništva so ocenili, da se dojemanje nasilja skozi leta spreminja zelo počasi. Strinjali so se, da je pri zmanjševanju nasilja treba delati s starši, saj mnogi, ki jih srečujejo pri svojem delu v zagovorništvu, ne premorejo ustreznih vzgojnih kompetenc. Ozaveščanje o ustreznih vzgojnih prijemih je nujno začeti še preden se otroci rodijo, so menili. Ocenili so, da je v družbi nujno vzpostaviti občutek varnosti, k čemur pa sporočila javnosti o oprostitvi oseb, ki so storile kazniva dejanja, ne pripomorejo. V Sloveniji je vse preveč primerov, v katerih se ne odloča v največjo korist otrok, so še ugotavljali. Zavzeli so se za spremljanje počutja otrok, saj lahko samo verodostojne analize pripomorejo, da se problemov lotimo na pravi način.

Namestnik varuha dr. Ruparčič je še spomnil, da Varuh človekovih pravic skupaj z Znanstveno raziskovalnim središčem Koper in osnovnimi šolami v Ljubljani sodeluje pri projektu REBOOT NOW - Preprečevanje nasilja v šolah na podlagi spola, ki ga financira Evropska komisija v okviru Programa za državljane, enakost, pravice in vrednote (CERV). Sodelujemo pa tudi s Centrom za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pri mednarodnem projektu TRACeD, namen katerega je nasloviti spletno nasilje nad dekleti in mladimi ženskami zaradi spola.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)