Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

O pomembnosti doslednega poročanja o uporabi ukrepa varnostnika

V prvem odstavku 45. člena Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1) je med naštetimi ukrepi, ki jih sme uporabiti varnostnik pri opravljanju svojih nalog, navedena tudi uporaba fizične sile. O njeni uporabi mora imetnik licence zasebnega varovanja pisno poročati policijski postaji, ki opravi presojo zakonitosti in strokovnosti ukrepov varnostnika. V polje te presoje po mnenju Varuha ne sodijo le primeri, pri katerih bi lahko prišlo do vidne fizične poškodbe, ampak vsi primeri delovanja sile telesa varnostnika na telo druge osebe. Zato je v primeru, kadar varnostnik pri opravljanju svojih nalog uporabi fizično silo, potrebno dosledno pisno poročanje imetnika licence policijski postaji.


Pobudnica se je zgrožena nad postopanjem varnostnika z brezdomcem, ki mu je bila priča v središču Ljubljane konec januarja 2020, s pismom obrnila na Varuha. Njeno pismo pa ni bilo edino opažanje, o katerem so v tistem času poročali posamezniki, ki so bili priče ravnanja varnostnikov z brezdomci. Eno takšnih iz sredine decembra 2019 smo zasledili tudi na spletu.

Ukrepi in dolžnosti varnostnika so določeni v petem poglavju ZZasV-1. V prvem odstavku 44. člena ZZasV-1 je tako navedeno, da mora biti uporaba ukrepov varnostnika strokovna in sorazmerna zakonitemu cilju njihove uporabe, ob upoštevanju človekovih pravic in svoboščin. Varnostnik sme ukrepati samo na način, določen s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge. Pri izvedbi ukrepov nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Posebej skrbno in obzirno mora varnostnik med drugim ravnati tudi v odnosu do invalidov, starejših in bolnih oseb ter drugih šibkejših oseb, upoštevaje njihove posebnosti, ki jih je mogoče opaziti (tretji odstavek 44. člena ZZasV-1).

Varuh nima neposrednih pristojnosti za ukrepanje v primeru morebitnih kršitev človekovih pravic s strani varnostnikov zasebnih varnostnih subjektov. Ker je na podlagi 57. člena ZZasV-1 zakonodajalec določen nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo (nekaterih) uporabljenih ukrepov varnostnikov zaupal policiji, smo se glede primera, ki ga je izpostavila pobudnica, obrnili na Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Pri tem nas je med drugim zanimalo tudi, v koliko primerih je imetnik licence (ki je v času med oktobrom 2019 in marcem 2020 opravljal naloge varovanja na območju, ki ga je navedla pobudnica) pisno poročal policijski postaji o uporabi ukrepov varnostnikov (drugi odstavek 57. člena ZZasV-1) in kakšne so bile morebitne ugotovitve policije v teh primerih.

Varuh se zaveda, da je lahko uporaba posameznega ukrepa varnostnika, kljub temu, da je ta strokovna in sorazmerna zakonitemu cilju, za osebo, zoper katero je bil ukrep uporabljen, oziroma za zunanjega laičnega opazovalca, videna kot pretirana. Prav zato, oziroma še posebej zaradi tega, menimo, da tudi morebitni "bežni kontakti" ne smejo biti izvzeti iz nadzora po 57. členu ZZasV-1. Zato smo v omenjeni poizvedbi, ki smo jo v vednost poslali tudi Inšpektoratu RS za notranje zadeve in Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, poudarili, da je s tem, ko lahko ukrep fizične sile predstavlja znaten poseg v človekovo telesno celovitost, pomembno, da v polje presoje zakonitosti in strokovnosti ukrepanja varnostnika ne sodijo le primeri, pri katerih bi lahko prišlo do vidne fizične poškodbe, ampak vsi primeri delovanja sile telesa varnostnika na telo druge osebe. Izrazili smo tudi bojazen, da bi v primerih (kot so omenjeni) lahko prav zaradi posebnosti, ki delajo brezdomce še posebej ranljive, prišlo do umanjka tovrstnih poročil, zaradi česar bi bila lahko takšna ravnanja izvzeta iz zakonsko predvidenega nadzora.

MNZ se je strinjalo z navedbami Varuha o posegu v človekovo celovitost, ki ga lahko predstavlja ukrep fizične sile, kot tudi s podanim mnenjem, da v polje presoje policije v zvezi s strokovno in zakonito uporabo ukrepov varnostnika ne sodijo le primeri, pri katerih bi lahko prišlo do vidne fizične poškodbe. V zvezi s konkretnimi vprašanji pa je ministrstvo navedlo, da imetnik licence (v izpostavljenem obdobju) policijski postaji ni pisno poročal o uporabi ukrepov varnostnikov. Omenilo je tudi, da se policija sicer odziva na vse prijave kršitev, ki jih podajo občani, vendar pa o opisanem dogodku ni bila obveščena, prav tako je o dogodku ni obvestil zasebno varnostni subjekt, ki opravlja varovanje na tem območju, tako da policija ukrepa ni presojala oziroma z dogodkom ni bila seznanjena. Glede na vsebino iz pobude, je (po navedbah MNZ) Uprava uniformirane policije posredovala dodatno naročilo Policijski upravi Ljubljana, da preveri okoliščine opisanega dogodka. Ministrstvo je ob tem še zagotovilo, da bo v primeru potrditve, da imetnik licence o uporabi ukrepa, o katerem je treba poročati policiji, le tega ni storil, policija uvedla vse zakonsko predpisane postopke, prav tako bosta v okviru pristojnosti ukrepala Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in MNZ. Odziv MNZ smo pozdravili, zlasti pa smo za spodbudno šteli njegovo sporočilo, da bodo v primeru ugotovljenih nepravilnosti pristojni tudi ukrepali. 16.2-1/2020

Natisni: