Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Varuh Svetina na Forumu Kranj – mesto prihodnosti tudi za starejše

Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je v Mestni knjižnici Kranj udeležil foruma, kjer so razpravljali o prihodnosti starejših. V Sloveniji, in tudi Evropi, se soočamo s spremembami v demografski strukturi prebivalstva - daljšanjem povprečne življenjske dobe, kar prinaša številne izzive, ki terjajo hitre in učinkovite odgovore države. A strategije, kako uresničevati pravice starejših, po besedah varuha v Sloveniji nimamo. »Ni deinstitucionalnizacije, ki bi starejšim omogočila možnost izražanja svojih potreb in bi jim omogočala izbiro. V premnogih primerih jih spregledamo, preslišimo in o njih odločamo ne da bi jih povprašali za njihove želje, mnenje ali potrebe«, je še dejal Svetina, ki je na forumu podrobneje spregovorili o varovanih oddelkih.

Po njegovih besedah so postali starejši ena izmed posebej ranljivih skupin posameznikov, ki včasih zaradi posebnosti svojega bolezenskega stanja potrebujejo ne le ustrezno zdravljenje in oskrbo, temveč tudi varovanje. »V zadnjem času postaja vedno bolj razširjeno znanje o demenci, ki je v eni izmed svojih oblik najbolj pogosta med starostniki,« poudarja varuh človekovih pravic in dodaja, da je osebam s takšno diagnozo, pa tudi vsem tistim, ki se z njimi srečujejo, treba zagotoviti ustrezno varnost. Kot je povedal, imajo psihiatrične bolnišnice za paciente, ki potrebujejo posebno varovanje, enega ali več oddelkov pod posebnim nadzorom, socialno varstveni zavodi pa varovane oddelke, če je to potrebno in če varovanja njihovih stanovalcev ni možno zagotoviti na drugačen način.Zadržanje posameznika na takšnem oddelku pa je po varuhovih besedah dopustno le na podlagi njegovega soglasja, če ga je sposoben dati, ali pa odločitve sodišča.

»Zadržanje je časovno omejeno, podrobnosti o pogojih, postopkih in pravicah oseb, ki se jim omeji osebna svoboda, pa določa Zakon o duševnem zdravju. Ta določa, da imajo zadržani posamezniki pravico do dopisovanja in uporabe elektronske pošte, pravico do pošiljanja in sprejemanja pošiljk, do sprejemanja obiskov, do uporabe telefona in gibanja znotraj oddelka. Gre za osnovne pravice posameznika, ki mu omogočijo stik s svetom, svojci in drugimi,« je povedal Peter Svetina. Uresničevanje teh pravic onemogoča socialno izolacijo posameznika, zagotavlja ohranjanje povezave z njegovo socialno mrežo in mu daje tudi možnost pritožbe – tudi Varuhu človekovih pravic. »Po opcijskem protokolu h Konvenciji združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju imamo v okviru Državnega preventivnega mehanizma pooblastilo, da na krajih odvzema prostosti redno preverjamo ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost ter dajemo priporočila pristojnim organom, da bi izboljšal razmere in ravnanje s temi osebami,« je povedal Svetina.

Navzoče je še spomnil, da je skrb za starejše naša skupna odgovornost ter, da sta ključ za bolj strpno in uspešno družbo spoštovanje in medgeneracijsko sodelovanje.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)