Pobudnica se je na Varuha obrnila zaradi dolgotrajnosti pravdne zadeve, ki se je na Okrajnem sodišču na Ptuju, obravnavala pod opr. št. P 73/2014. Izpostavila je, da je bila v navedeni zadevi 7. 7. 2015 opravljena in tudi končana glavna obravnava. Ker je pobudnica sodbo prejela (šele) 22. 10. 2015, je menila, da so bile kršene njene pravice, saj sodišče ni spoštovalo zakonskega roka za izdelavo in vročitev sodbe strankam.

V zadevi smo opravili poizvedbo na Okrajnem sodišču na Ptuju. Slednje je v svojem odgovoru pojasnilo, da sta bila v tej zadevi zaradi ugotovitve utemeljenosti razdedinjenja po preklicu in preložitvi prvega naroka (na predlog pooblaščenca pobudnice), razpisana in opravljena dva naroka za glavno obravnavo. Sodišče je na naroku dne 7. 7. 2015, na katerem je izvajalo obsežni dokazni postopek zaslišanja pravdnih strank in prič, s sklepom glavno obravnavo tudi zaključilo in odločilo, da sodba izide pisno.

Sodišče je nadalje pojasnilo, da je razpravljajoča sodnica konec meseca junija in v začetku meseca julija 2015 do začetka teka sodnih počitnic (z dnem 15. 7. 2015) opravila mnogo narokov tako na pravdnem kot na zapuščinskem področju, in številne zadeve, v katerih je bilo potrebno izdelati sodbo oziroma sklep, tudi zaključila. V času sodnih počitnic (od 15. 7. do 15. 8.) se, v skladu s tretjim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih, sodna pisanja (razen nujnih) ne vročajo, prav tako ne tečejo procesni roki, čas sodnih počitnic pa je, tako kot za večino ostalih sodnikov, tudi za razpravljajočo sodnico v tej zadevi sovpadal z koriščenjem letnega dopusta. Pri izdelavi sodb oziroma sklepov v zaključenih pravdnih in zapuščinskih zadevah v navedenem obdobju je bilo treba upoštevati tudi prednostne zadeve, kakor tudi opravo tekočih opravil (odredbe, dopisi, procesni sklepi, kot tudi izvajanje že razpisanih narokov za glavno obravnavo v drugih zadevah). Zaradi navedenih različnih okoliščin oziroma razlogov, ter zaradi dejstva, da se ta pravdna zadeva v skladu z zakonom ni štela kot prednostna, je žal res prišlo do prekoračitve 30 dnevnega instrukcijskega zakonskega roka za izdelavo sodbe. Pri tem je razpravljajoča sodnica menila, da pobudnici kot toženi stranki oziroma pravdnim strankam s tem niso nastale nobene pravne posledice.

Varuh je sicer sprejel razloge, zaradi katerih sodišče ni uspelo pravočasno izdelati sodbe v obravnavanem primeru, saj je bil zadnji narok v zadevi opravljen le teden dni pred sodnimi počitnicami, zaradi česar ne bi bilo realno pričakovati, da bo sodišče sodbo izdelalo in vročilo strankam pred začetkom sodnih počitnic. Zaradi slednjih se je rok za izdelavo in vročitev sodbe v primeru pobudnice zamaknil za mesec dni. Vendar pa je kljub temu sodišče za izdelavo in vročitev sodbe potrebovalo še nadaljnja dva meseca po izteku sodnih počitnic, kar po naši presoji ni bilo več sprejemljivo, čeprav smo hkrati menili tudi, da razpravljajoča sodnica najverjetneje ni nepotrebno odlašala z izdelavo sodbe. Res je, da pravdnim strankam zaradi zamude roka za izdelavo in vročitev sodbe morda niso nastale nobene procesno pravne posledice, saj je ta rok po svoji naravi instrukcijski in pomeni predvsem navodilo organu v katerem roku naj opravi določeno procesno dejanje. Kljub temu pa smo šteli pobudo za utemeljeno, saj je bil v njeni v pravdni zadevi Okrajnega sodišča na Ptuju, opr. št. P 73/2014 prekoračen 30-dnevni rok za izdelavo in vročitev pisne sodbe, ki ga določa Zakon o pravdnem postopku (323. in 321. člen). Kršitev predpisanega roka za izdelavo sodbe namreč pomeni kršitev zakona. Sodniki pa so zakon zavezani spoštovati. Vsled pričakovanja, da bodo ugotovitve v navedeni zadevi prispevale k temu, da se podobno ravnanje ne bo ponovilo, smo z našimi ugotovitvami seznanili tudi Okrajno sodišče na Ptuju. 6.4-198/2015