Namestnica varuhinje človekovih pravic dr. Kornelija Marzel se je v ponedeljek, 19. 3. 2018, udeležila skupne nujne seje Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, na kateri so govorili o diskriminatorni obravnavi slovenskih brezdomcev. Seje so se poleg članov omenjenih delovnih teles udeležili še predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Slovenske Karitas ter Društva Brezdomni do ključa.

Namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel je predstavila prizadevanja Varuha za rešitev problematike brezdomnosti. Pozitivno je ocenila spremembo Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/96), sprejeto tudi na osnovi večletnih opozarjanj in predlogov Varuha, ki brezdomnim osebam olajšuje prijavo prebivališča ozirom določitev t. i. zakonskega prebivališča ter s tem povezane možnosti pridobiti pravico do zdravstvenega zavarovanja in socialnega varstva.

Tudi novosti na področju deložacij oziroma izvršb na nepremičnine, ki predstavljajo edini dom (socialne izvršbe), kar ureja pred kratkim sprejeta novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 11/2018), so po Varuhovem prepričanju dobrodošle. Vendar pa se ob tem sprašuje, kakšna bo vloga centrov za socialno delo ter širše družbene skupnosti, ko dolžnik tudi v času odloga deložacije ne bo mogel izboljšati svojega položaj in bosta tako tudi po odlogu ogroženi njegova eksistenca in eksistenca njegovih družinskih članov.

Namestnica varuhinje je izrazila še naklonjenost do stanovanj, ki jih Ministrstvo za delo, družino, socialno delo in enake možnosti, Ministrstvo za okolje in prostor ter Stanovanjski sklad Republike Slovenije namenjajo za reševanje problematike najrevnejših, ki jih prizadene deložacija.

Dr. Marzelova je na seji še povedala, da se brezdomne osebe s svojimi težavami in stiskami ne obračajo pogosto na Varuha, največkrat se z brezdomnimi osebami in njihovo problematiko srečamo na dogodkih, ki jih sami organizirajo; varuhinja je bila že večkrat pokroviteljica kongresa brezdomnih.

Posebej je poudarila, da bi država morala sprejeti strategijo obvladovanja brezdomnosti, v kateri bi celostno predvidela ukrepe in aktivnosti za reševanje položaja brezdomnih ter tudi za odpravo tega stanja v prihodnje. Nujen je sistemski pristop in vključitev različnih ministrstev ter organov v reševanje problematike. Le humanitrana pomoč karitativnih organizacij ter posamični 'ad hoc' ukrepi države ne zadostujejo za odpravo kršitev, ki se dogajajo brezposelnim, ogrožene so namreč pravica do primernega stanovanja, zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva ter njihovo osebno dostojanstvo. Najhuje pa je pa je tam, kjer so prizadete cele družine, pri tem pa so posebej izpostavljeni otroci, so se strinjali tudi sogovorniki na seji. Zato velja apel državi, naj se resno spoprime z brezdomnimi vprašanji in dilemami.