05.09.2005
Obisk Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor

1. Varuh človekovih pravic je po predhodni najavi 30.8.2005 obiskal Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor. Obisk so opravili namestnik varuha Aleš Butala,  svetovalec varuha Ivan Šelih in strokovni sodelavec Uroš Kovačič. Sprejel nas je direktor zavoda g. Lenart Klenovšek.

2. V času našega obiska je bilo v zavodu 141 zaprtih oseb: 100 obsojencev in 41 pripornikov. Zaradi obnovitvenih del je bil ženski oddelek zavoda izpraznjen. Obsojenke in pripornice so trenutno nameščene v celjskem zavodu oziroma v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig.

3. Zavod smo obiskali, ko so z vso intenzivnostjo potekala obnovitvena dela za izboljšanja bivalnih razmer zaprtih oseb. Že pred obiskom smo bili seznanjeni, da je bila adaptacija bivalnih prostorov oddelka moškega pripora zaključena v letu 2004. S tem je zavod pridobil tudi nove prostore za pripornike, vendar na račun zmanjšanja obsojeniškega dela. Pred tem je bila uradna zmogljivost zavoda za nastanitev pripornikov 27, sedaj 33.

4. Priporniki se nameščajo v 26 sob. Od tega jih 22 ne izpolnjuje kriterija najmanj 9 m2 za enoposteljno sobo. Čeprav so nedvomno ustrezne za namestitev ene osebe. V pritličju je 10 sob. Površina le-teh skupaj s sanitarnim delom, ki je ločen z zidano steno, znaša 8,91 m2 (od tega bivalni prostor 7,06 m2). V prvem nadstropju pa je 10 sob v velikosti 9,13 m2 (bivalni del meri 7,28 m2). V šest sob, od katerih so štiri primerne za 2 do 3 osebe, se nameščajo priporniki, ki delajo. Tlorisna površina teh sob meri od: 19,50 m2 (bivalni del 17,65 m2), 19,29 m2 (bivalni del 17,44 m2) in 9,75 m2 (bivalni del 7,9 m2).

Nedvomno ločitev bivalnega dela od sanitarnega z zidano steno (pred tem je prostora ločevala zavesa iz polivinila ali blaga) zagotavlja ustrezno zasebnost in boljše počutje oseb nameščenih v priporniške celice. Takšno spremembo pozdravljamo. Z ločitvijo bivalnega in sanitarnega dela pa se je zmanjšala bivalna površina v celicah. Te so že pred tem ustrezale namestitvi le ene osebe. Nameščeni pogradi tudi v prenovljenih sobah pa kažejo, da sta dve osebi pravilo. Priporniki so tudi sami opozorili na prostorsko stisko. Prav bi bilo, da se v te sobe namešča zgolj po ena oseba. Razumemo, da je zasedenost zavoda s priporniško populacijo velika, vendar je zaveza države, da zagotavlja ustrezne bivalne razmere.

5. Priporniške sobe so prijetno urejene z novim lesenim pohištvom. Sobe delovnega pripora so svetle in zračne. V njih so poleg pograda in dodatne postelje tudi štirje stoli brez naslonjala in tri mize. Nad posteljo je lesena polica. Shranjevanju stvari so namenjene tri omarice, v katerih se stvari lahko obešajo in odlagajo na police. V straniščih je vgrajen zračnik. Žal pa je v celicah napeljana zgolj mrzla voda. Priporniške sobe v pritličju zavoda še niso povsem opremljene z novim pohištvom, tako da lahko zavod le spodbudimo, da zamenja opremo, ki zaradi obrabe in dotrajanosti ne služi več svojemu namenu.

6. Štirje prostori, ki so namenjeni izvajanju disciplinske kazni oddaje v samico, strožjemu režimu in sodnemu pridržanju, so zelo slabo vzdrževani in zanemarjeni. Stene so popisane, pohištvo je obrabljeno in dotrajano. Sanitarije so od bivalnega dela ločene le z zaveso. Takšna pregrada je še vedno tudi v nekaterih obsojeniških sobah. Slabo vzdrževana je tudi soba namenjena sprejemnemu oddelku. Poudarjamo, da je potrebno tekoče vzdrževanje, kljub sicer predvideni, a še ne izvedeni, obnovi prostorov. V sobi za odstranitev po 236. členu ZIKS-1 ni stranišča in tekoče vode. Oseba, ki se namesti v ta prostor se preobleče v zavodska oblačila.

7. V primerjavi z našim prejšnjim obiskom, so sedaj omarice za shranjevanje delovnih oblačil nameščene na hodniku. Tako ni več razloga, da bi se le-ta še naprej shranjevala v sobah. Sprememba zasluži pohvalo, saj smo v preteklosti na to večkrat opozarjali.

8. Kljub temu, da predstavlja adaptacija zgolj prehodno stanje, je bilo ob obisku glede tuširanja zaprtih oseb čutiti nemalo slabe volje. Od treh kopalnic na moškem oddelku se trenutno obnavljata dve. Za umivanje vseh zaprtih oseb se tako lahko uporabljata le dve kopalnici in sicer kopalnica na moškem oddelku v pritličju in kopalnica na ženskem oddelku. V prvi kopalnici sta od treh tušev uporabna zgolj dva, saj je tretji pokvarjen.

Čeprav nam je zavodsko osebje zagotavljalo, da se kopalnica na ženskem oddelku pogosto uporablja, smo s strani zaprtih oseb prejeli informacije, od teh da takšne prehodne rešitve tuširanja ne poznajo in da se koristi zgolj kopalnica na moškem oddelku, do informacij, da se kopalnica na ženskem oddelku koristi za »privilegirane osebe« oziroma zgolj za nekatere pripornike. Že ob samem obisku smo predlagali, da se koristita obe kopalnici v obsegu, ki zagotavlja čim bolj normalne pogoje tuširanja, če le to dopuščajo varnostni razlogi.
 
9. Z obnovo se celotna zmogljivost zavoda ne spreminja in ostaja pri 133 osebah. Po obnovi bo zmanjšan ženski oddelek na 13 oseb (glede na potrebe bodo prilagajali zmogljivost obsojeniškega in priporniškega dela), saj se je skozi daljše časovno obdobje pokazalo, da ta oddelek niti do tretjine ni bil zaseden. S tem se bo povečala zmogljivost moškega obsojeniškega oddelka (za 12 do 13 oseb), ki je bil ob adaptaciji v letu 2004 zmanjšan v korist pripora.
 
10. Skrb zbujajoče so razmere v galvani, ki sodi v okvir JGZ Kozjak. Delo v njej je zahtevno in hkrati nevarno, saj se v postopku galvanizacije uporabljajo tudi zdravju škodljive surovine. Delo v galvani lahko zavod zagotavlja 18 osebam, a je zaradi fizičnega napora dela voljnih premalo (trenutno tu dela 12 zaprtih oseb).

Delavci morajo tudi v dežju nositi surovine, ki se uporabljajo v galvani, po zunanjem prehodu, ki ni zavarovan z nadstreškom.

Glede na pogoje in težavnost dela, se zastavlja vprašanje, ali je galvanizacija primerna dejavnost za zaporsko okolje. Po besedah direktorja je projekt obnove galvane že izdelan, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še ni izveden. Prav je, da čim prej pride do odločitve o nadaljnji usodi obrata galvane, ki naj upošteva tudi zahtevnost in nevarnost dela ter vplive na okolje in s tem na zdravje zaprtih oseb.

V kovinski delavnici je več poškodovanih oziroma obrabljenih lesenih stolov, ki so komaj ustrezni za večurno sedenje v prisilni drži. Zaprte osebe so nekatere stole delno utrdile s pomočjo žice in nanje namestile karton za večjo udobnost. Tako si želijo olajšati delo v sedečem položaju.

V kopalnici s stranišči, ki je namenjena zaposlenim v kovinski delavnici, je bilo ob obisku zaznati močan smrad po urinu in fekalijah. Tla so bila umazana in razmočena ter stene razpokane. Po besedah obsojenca v času dežja s stropa tudi zamaka. Voda, ki je v pisoarjih namenjena za sprotno izpiranje, že dalj časa ne teče. Od dveh stranišč na počep je eno zamašeno, saj se voda v njem nabira in izliva v prostor.

Splakovalnik drugega stranišča pa je brez vrvice za poteg. Splakovanje je zasilno urejeno s pomočjo približno treh metrov dolge gumijaste cevi. Ta je pritrjena na eno od pip, ki se nahaja nad daljšim umivalnim koritom. Cev se uporablja tudi za občasno izpiraje pisoarjev in stranišč. Ob tem lahko voda tudi izpodrine vsebino stranišča po prostoru.

Iz pogovorov lahko sklepamo, da je razlog za tako stanje v sporu o pristojnosti za vzdrževanje in popravilo kopalnice s stranišči med zavodom in JGZ Kozjak. Ne glede na to je država (pod okrilje katere sodita tako zavod kot JGZ) tista, ki je dolžna zagotoviti ustrezne razmere. Predlagamo, da se k temu čim prej pristopi.

11. Zraven stranišča v galvani, ki je zgledno čisto, je kopalnica z dvema tušema. Tuša sta v okvari že dalj časa. Sicer pa zaprte osebe v delavnico prihajajo že preoblečene v delovne obleke, ker v galvani ni garderobnega prostora.

12. Vsaka zaprta oseba ob prihodu dobi čiste odeje, ki jih lahko, po zagotovilu vodstva zavoda zamenja, na šest mesecev. Skladišče s čisto posteljnino in odejami, ki se nahaja v drugem nadstropju, je lepo urejeno. To potrjuje zagotovila vodstva zavoda o možnosti menjave odej. Kljub temu predlagamo, da se vsako osebo ob prihodu s tem seznani, po potrebi pa tudi kasneje.

13. Glede prehrane smo se seznanili s skoraj toliko različnimi pogledi, kot je oseb, s katerimi smo se pogovorili. Nekatere pripombe so se nanašale zgolj na ustrezno količino in kakovost ter pestrost hrane. Osebe, ki so nastanjene v posebej varovanem oddelku in priporu, so opozorile, da občasno prejmejo hladno hrano.

Hrana mora biti ne le iz kvalitetnih sestavin, temveč tudi kakovostno pripravljena in postrežena. Osebam mora biti na voljo tudi ustrezen jedilni pribor. Kot primer navajamo, da se je šele pred mesecem dni zagotovila zadostna količina žlic, ki so primanjkovale celo leto. Prav tako niso vedno na voljo pladnji, tako da si obsojenci s težavo prinesejo hrano na mizo, kadar je ta postrežena v več posodah. Predlagamo, da se preveri tudi pripombe nekaterih obsojencev o higieni pri strežbi hrane.

14. Na nobenem oddelku ni skupinske sobe, saj se vsi prostori, zaradi prostorske stiske, uporabljajo za namestitev zaprtih oseb. Obsojenci se lahko družijo v času, ko delajo, poleg tega pa se lahko tisti, ki so na zaprtem oddelku, družijo tudi med 15 in 20 uro, ko so sobe odklenjene. Na polodprtem oddelku pa so sobe odklenjene od 6 do 20 ure. 

15. Razen pripornikov, ki delajo, so ostali priporniki praviloma po 22 ur v sobi. Zunaj so tako lahko zgolj v času sprehoda, ki ga lahko nadomestijo z rekreacijo v fitness sobi. To ni ustrezno nadomestilo, saj bi moralo biti koriščenje fitness sobe poleg gibanja na svežem zraku. Spodbujamo čim več aktivnosti pripornikov zunaj tesnih celic. Dosledno pa je treba zagotavljati dvourni sprehod. Prejeli smo namreč pripombe, da to ni povsem zagotovljeno ob sobotah in nedeljah, ko ni vodje paznikov. Pazniki so zavezani zaprte osebe vsakodnevno povabiti na sprehod. Kljub temu, da je zaradi adaptacije za sprehod namenjeno le eno dvorišče, je potrebno zagotoviti, da ima vsaka oseba za sprehod na voljo dve uri.

16. Od 27 na zaprtem oddelku, imajo le štirje obsojenci zunajzavodske ugodnosti. Za veliko večino na zaprtem oddelku predstavljajo edini stik z zunanjim svetom telefonski pogovori in obiski. Pohvalno je, da trenutno nihče od obsojencev nima obiska za stekleno pregradno. Takšne obiske pa ima 15 pripornikov, od katerih so 3 v začetni fazi (prvih 14 dni).

Vodja pripora vsakega pripornika seznani z vrsto obiska in razlogi za zaprti obisk. Žal ni o tem nobene zabeležke v osebnem spisu pripornika. Ker gre za izjemo od pravila, morajo biti takšni razlogi iz spisa razvidni.  Menimo tudi, da je o takšni odločitvi treba izdati pisno odločbo.

Pripornikom je zagotovljen obisk v trajanju najmanj pol ure dvakrat na teden in to v sredo in četrtek. To kaže na določen napredek, saj so se ob našem prejšnjem obisku, obiski zagotavljali le enkrat tedensko. Še vedno pa so obiski praviloma časovno omejeni zgolj na zakonski minimum. Daljše obiske imajo le priporniki, za katere je sodišče dovolilo podaljšanje, tisti priporniki, ki delajo (trenutno osem pripornikov) in ob obiskih iz oddaljenih krajev. Slednji imajo obiske v trajanju ene ure. Predlagamo daljše obiske za vse pripornike, saj razlogov, ki bi to onemogočali ni videti.

Obsojenci imajo obiske prav tako dvakrat tedensko. Tistim obsojencem, ki so upravičeni do zunajzavodskih ugodnosti (takšnih je 37), se v času obiskov omogoča tudi pet urne obiske zunaj zavoda. To je vsekakor spodbudno, še zlasti zaradi prostorske stiske v sobah, ki sta namenjeni za obiske.

17. Pripomb glede zagotavljanja dostopa do telefona ni bilo. Pripornikom je telefoniranje zagotovljeno dvakrat tedensko, pred kratkim je bil na oddelku pripora nameščen tudi dodatni telefon. Obsojenci imajo telefoniranje omogočeno vsak dan.

18. Internih oblik izobraževanja zavod ne omogoča. Zaprtim osebam, ki izpolnjujejo pogoje, pa zagotavlja izobraževanje v zunanjih izobraževalnih zavodih. V času našega obiska je takšno možnost koristil le en obsojenec, ki se izobražuje v gostinski šoli. Zavod je pred časom omogočil tudi tečaj angleškega jezika, katerega se je udeležilo približno 12 obsojencev. Področju izobraževanja bi bilo potrebno nameniti več pozornosti v smeri omogočanja pridobitve formalnih oblik znanja in kvalifikacij, ki bi lahko prispevale k lažji in učinkovitejši vključitvi obsojencev v okolje po prestani kazni.  

19. Tako v obsojeniških kot tudi priporniških sobah je dovoljeno kaditi. Zavod pa razpolaga tudi s t.i. nekadilsko sobo št. 112, v katero lahko namestijo do šest oseb. Trenutno je v njej nameščenih pet oseb. Zaprtim osebam, ki so nekadilci je treba zagotoviti spoštovanje njihove pravice, da niso proti svoji volji izpostavljeni škodljivim vplivom cigaretnega dima.

Po oceni direktorja zavoda je odvisnih od drog med 15 in 20 odstotkov. Zavod še vedno nima oddelka brez drog, a so nam zagotovili, da se bo to zgodilo po adaptaciji.

20. Pregled Evidence o nastanitvi v posebni prostor in Evidence prestajanja disciplinske kazni, pokaže, da se ukrepa ne uporabljata prekomerno. V letošnjem letu je bilo odrejenih 5 odstranitev in izdani dve odločbi oddaje v samico.

21. Od desetih obsojencev, ki so nameščeni v bivalni prostor s strožjim režimom, je bila le štirim izdana odločba o namestitvi. Tako prosimo za pojasnilo, da ni vsaki osebi izdana odločba z obrazložitvijo, tudi če je sama želela takšno nastanitev. Iz obrazložitve izdanih odločb izhaja, da je strokovna skupina zavoda dolžna spremljati in enkrat mesečno preveriti obstoj razlogov za namestitev, vendar v osebnem spisu obsojencev takšno ugotavljanje razlogov ni zavedeno. Prosimo tudi za tozadevno pojasnilo

Presenetilo nas je, da so v prostore s strožjim režimom nameščene predvsem ogrožene osebe. To lahko zanje predstavlja dodatno omejitev, četudi same predlagajo takšno namestitev. Tako v lanskem kot letošnjem letu ni bila na ta oddelek nameščena nobena oseba, ki bi ogrožala ostale. Pojasnilo zavoda, da se takšne osebe bojijo izolirati od ostalih, da si ne bi kaj storile, ni prepričjivo. Varnost je potrebno zagotoviti drugače. Prosimo za utemeljitev prakse pri nameščanju v osamitev ali strožji režim v primeru nasilja med soobsojenci.             

22. Navzočnost zdravnika psihiatra v zavodu se je od našega prejšnjega obiska bistveno povečala. Od takratnih 6 do 10 ur je sedaj navzoč v zavodu med 20 in 30 ur na mesec. V zavodu še vedno ni medicinske sestre s psihiatrično izobrazbo. Trenutno pa je za določen čas zaposlena oseba, ki je (oziroma bo) v kratkem zaključila pripravništvo in namerava nadaljevati študij v tej smeri ter bo po besedah direktorja nadomestila medicinsko sestro, ki prihaja v zavod pogodbeno.

Glede na posamezne očitke, da je paznik prisoten ob zdravniškem pregledu, na tem mestu ponovno poudarjamo, kar smo zapisali že ob obravnavanju konkretne pobude in kar je tudi stališče Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij: le če zdravnik sam zahteva navzočnost paznikov (na primer zaradi varnostnih razlogov) so ti lahko v prostoru, v katerem opravlja zdravniški pregled ali se v tej zvezi pogovarja z zaprto osebo. Vendar je tudi takrat treba zagotoviti, da so pazniki zunaj slušnega polja tako, da ne morejo slediti pogovoru med zdravnikom in zaprto osebo.

23. Zaprte osebe so skoraj soglasno pohvalile delo in odnos paznikov do njih. Ponovno pa smo slišali nekaj očitkov na račun nedostopnosti vzgojne službe. Podpiramo čim več stikov vzgojne službe z obsojenci.

Kljub novim zaposlitvam iz vrst carinikov (11), se pazniki še vedno srečujejo z velikim številom nadur. Nekateri pazniki imajo tudi čez 180 nadur letno. To ne more biti trajna rešitev povečanega obsega dela. V zadnjem času je prišlo tudi do nekaj upokojitev. Po besedah sogovornikov bi za normalno delo potrebovali devet dodatnih paznikov. Trenutno je zaposlenih petdeset paznikov, od tega pet žensk.

24. Kar nekaj obsojencev je izrazilo nezaupanje v notranje pritožbene poti. Prejeli smo pripombe, da se njihove pritožbe obravnavajo z zamudo ali pa vsebinsko nepopolno. Zato predlagamo, da vsi zaposleni posvetijo temu pozornost, saj gre za eno temeljnih pravic zaprtih oseb. Pri reševanju nesporazumov in pritožb pa je potrebno poseben poudarek nameniti tudi razgovorom pritožnika z direktorjem in predstavniki vzgojne službe. 2.2 - 50 / 2005