V pobudah, ki jih prejema Varuh človekovih pravic RS (Varuh), pobudniki neredko izpostavljajo tudi svoje nezadovoljstvo z delom posameznega odvetnika oziroma odvetnice, ki so ga oziroma so jo pooblastili za zastopanje v konkretnem sodnem postopku.

Varuh sicer nima neposrednih pristojnosti za ukrepanje v razmerju do posameznih odvetnikov, ukrepa pa tedaj, kadar okoliščine primera kažejo, da Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) oziroma njeni disciplinski organi v funkciji opravljanja javnih pooblastil teh pooblastil ne izvršujejo dovolj skrbno. Podlaga za posredovanje Varuha pri OZS oziroma njenih disciplinskih organih je tako podana zlasti v primeru, ko se zbornica na prijavo posameznika ne odzove ali pa traja postopek obravnave prijave pri disciplinskih organih zbornice predolgo. Pri tem je treba poudariti, da Varuh nima možnosti vlaganja pravnih sredstev zoper odločitve disciplinskih organov zbornice ali celo možnosti spreminjanja njihovih odločitev.

Ravnanje odvetnikov je lahko predvsem predmet disciplinske in/ali odškodninske odgovornosti. Če so v ravnanju ali opustitvi odvetnika podani vsi znaki disciplinskih kršitev, kot so opredeljeni v Zakonu o odvetništvu in v Statutu OZS, takšno ravnanje ali opustitev pomeni kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ki je sankcionirana kot disciplinska kršitev. Ali so izpolnjeni vsi znaki disciplinske kršitve, torej tudi naklep ali malomarnost odvetnika, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Za obravnavo pritožb zoper delo odvetnika so skladno z Zakonom o odvetništvu in Statutom OZS pristojni disciplinski organi zbornice (disciplinski tožilec, disciplinska komisija I. in II. stopnje). Prizadeta stranka ima tako možnost zahtevati presojo morebitne disciplinske odgovornosti odvetnika zaradi kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica. Prijavo je treba posredovati disciplinskemu tožilcu OZS (Pražakova 8, 1000 Ljubljana).

Temeljni pogoj za vzpostavitev odškodninske odgovornosti odvetnika pa je, da je zaradi njegovega premalo skrbnega ravnanja oziroma strokovne napake stranka utrpela pravno priznano škodo (premoženjsko, nepremoženjsko). Prav tako morajo biti podani tudi ostali elementi odškodninskega delikta (škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja, obstajati mora vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem ter obstajati mora odgovornost na strani povzročitelja škode).

Odvetniki so za primer strokovnih napak tudi zavarovani. Zahtevek za povračilo nastale škode zaradi ravnanja odvetnika je treba nasloviti na zavarovalnico, pri kateri ima odvetnik zavarovano svojo odškodninsko odgovornost (podatke o tem je mogoče pridobiti na OZS). Če zavarovalnica zavrne odškodninski zahtevek, je mogoče sprožiti še postopek mediacije pri Slovenskem zavarovalnem združenju. Neodvisno od tega postopka pa je mogoče zahtevek za plačilo odškodnine zoper odvetnika uveljavljati v za to predvidenem sodnem postopku. Za tak postopek je moč uveljaviti pravico do brezplačne pravne pomoči. Konkretnejše informacije o samem postopku odobritve tozadevne pomoči in pogojih, ki morajo biti izpolnjeni, je mogoče pridobiti na okrožnem sodišču, na območju katerega ima prizadeti posameznik prijavljeno stalno prebivališče. 6.8-31/2014