V drugem primeru nam je Urad za verske skupnosti (UVS) v vednost posredoval dopise s pozivi za ukrepanje Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani ter Policijski upravi Ljubljana glede skrunitve spomenikov na muslimanskih grobovih v Logu pod Mangartom in kapelice iz prve svetovne vojne v Gabrju pri Tolminu ter glede poškodovanja objekta islamske skupnosti v Ljubljani. V odgovoru UVS smo poudarili, da je ključen takojšen odziv države ob tovrstnih nedopustnih ravnanjih in kaznivih dejanjih, še posebej tistih, ki so obremenjena s sumom rasističnega ali kakšnega drugega nestrpnega motiva, zato takšno delovanje UVS pozdravljamo. Na tej podlagi nam je UVS posredoval odgovor policijske postaje Bovec, ki UVS odgovarja, da po usmeritvah Okrožnega državnega tožilstva (ODT) iz Nove Gorice zadevo obravnavajo kot kaznivo dejanje oviranje pogreba in skrunitev groba po 312. členu Kazenskega zakonika (KZ).
Tudi v tem primeru smo pozneje, 24. 4. 2009, na svojo pobudo na ODT v Novi Gorici naslovili prošnjo za pojasnila o dosedanjih ugotovitvah pri obravnavi tega primera. Zlasti nas je zanimalo, zakaj se je preiskava usmerila na obravnavo navedenega kaznivega dejanja in zakaj ne morda tudi na morebitno preiskavo suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1. Po naših informacijah sta tako UVS kot islamska skupnost v Sloveniji oznake, s katerimi so bili oskrunjeni grobovi, jasno prepoznala kot nacionalistične. Glede na to smo prosili za pojasnilo, ali (in kako) navedeni vidik upoštevajo v preiskavi tega primera.
Ker odgovora na poizvedbo nismo prejeli, smo na to opozorili v odgovoru na novinarsko vprašanje o pregonu pojavov sovražnega govora na konferenci za medije, namenjeni predstavitvi vsebine poročila za leto 2008. Na to izjavo se je odzvalo Vrhovno državno tožilstvo RS in v medijih ter na svoji spletni strani zatrjevalo, da nam je pristojno tožilstvo odgovor že posredovalo, in sicer 15. 5. 2009. Na podlagi naše prošnje, naj nam posredujejo dokazilo pošte o odpremi odgovora Varuhu, so nam iz ODT Nova Gorica odgovorili, da pisnega dokazila o odpremi nimajo, »ker je bila navedena pisemska pošiljka oddana na pošto po izteku delovnega časa kot navadno pismo s poštno znamko«.
V odgovoru z dne 15. 5 2009 (ki smo ga dejansko prejeli 15. 7. 2009) ODT v Novi Gorici pojasnjuje, da je bila dežurna državna tožilka 7. 11. 2008 od policistov PP Tolmin obveščena o ogledu kraja poškodovanja spomenika – kapelice padlih vojakov iz prve svetovne vojne v Gabrjah, pri čemer je policistom svetovala, naj glede na ugotovitev o kulturnem pomenu spomenika dejanje kvalificirajo kot kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po 219. členu KZ. Istega dne je bila obveščena tudi o opravljenem ogledu na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom, kjer so bila poškodovana nagrobna znamenja na muslimanskih grobovih. Tožilka je predlagala obravnavo tega dejanja kot kaznivo dejanje oviranje pogreba in skrunitve groba po tretjem odstavku 312. člena KZ-1.
Po prejetju ovadb in dopisa UVS pa je bilo ugotovljeno, da gre v primeru dejanja poškodovanja nagrobnih znamenj na muslimanskih grobovih za posebno kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po četrtem odstavku 297. člena KZ-1. Tožilka je poudarila, da prvotna kvalifikacija ni v ničemer vplivala na delo policije, da policija storilca/storilcev ni odkrila in da je povezovanje tega kaznivega dejanja z drugimi aktualnimi dogajanji glede nasprotovanja islamski skupnosti v RS prenagljeno.
Varuh ugotavlja, da je bilo ravnanje pristojnega tožilstva ustrezno, ko je po prejetju ovadb in našega posredovanja napise s sovražno vsebino na muslimanskih nagrobnih znamenjih iz prve svetovne vojne kvalificiralo kot posebno kaznivo dejanje iz četrtega odstavka 297. člena KZ-1. Ta odstavek navaja, da se strožje kaznuje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, storjeno med drugim s sramotitvijo narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov. Zato menimo, da so bili neutemeljeni javno izraženi očitki Vrhovnega državnega tožilstva, da je Varuh kritično ocenjeval delo organov pregona brez podlage v obravnavanih primerih ter da naj bi zamolčal odgovor, ki naj bi ga pravočasno posredovalo pristojno tožilstvo. 1.1-12/2008