Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je z mnenjem obrnila pobudnica v zvezi s hranjenjem odločb o odobritvi brezplačne pravne pomoči (bpp) v sodnih spisih v zadevah, za katere je bila bpp dodeljena. Pobudnica je izrazila skrb, saj se odločbe o odobritvi bpp, ki vsebujejo občutljive osebne podatke, hranijo v sodnem spisu v zadevi, zaradi katere je bila bpp dodeljena, z njimi pa se lahko seznanijo osebe, ki izkažejo pravni interes, v vsakem primeru pa nasprotna stranka in njeni zastopniki.
Varuh je ugotovil, da takšno postopanje določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), zato je na Ministrstvo za pravosodje (MP), kot matično ministrstvo, naslovil poizvedbo v smeri ugotovitve, kakšen namen zasleduje takšna ureditev ter ali so v zvezi s to problematiko načrtovane spremembe. MP je v odgovoru menilo, da je namen takšne ureditve zagotoviti točnost podatkov v sodnem spisu, pri čemer so po njihovi oceni osebni podatki v zvezi s finančnim stanjem upravičenca do bpp in njegove družine v zadostni meri varovani že z veljavnimi predpisi z različnih pravnih področij. MP je navedlo, da je pravica do seznanitve s sodnim spisom omejena le na določene osebe, ki izkažejo za to opravičen interes, nanaša pa se le na pregled oziroma prepis posameznega sodnega spisa. Z osebnimi podatki glede finančnega stanja upravičenca do bpp in njegovih družinskih članov se lahko zadevne osebe zgolj seznanijo, nimajo pa pravne podlage v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) za morebitno drugo oziroma dodatno obdelavo teh osebnih podatkov. Stranke sodnih postopkov in druge zainteresirane osebe so torej glede nadaljnje obravnave osebnih podatkov zavezane spoštovati temeljna načela ZVOP-1, zaradi česar lahko osebne podatke, s katerimi so se seznanile v okviru pravice do pregledovanja in prepisovanja sodnih spisov, dalje obdelujejo le, če imajo za to zakonsko podlago ali soglasje osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Pri tem je MP posebej opozorilo na številne prekrškovne določbe glede nezakonite obdelave osebnih podatkov ter na možnost civilnega in kazenskega varstva osebnostnih pravic. MP je bilo zato mnenja, da veljavna ureditev zagotavlja primerno varstvo zadevnih osebnih podatkov na področju bpp. MP je ob tem opozorilo na podobno situacijo na področju sodnih taks, kjer predlog za oprostitev, odlog ali obročno odplačilo sodnih taks in sklep o tem predlogu tudi postaneta del spisa v matičnem postopku. MP je na tem področju v predlog novele Zakona o sodnih taksah vneslo novo določbo, v skladu s katero bo sodišče sklep o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno odplačilo sodnih taks skupaj s tem predlogom in ostalimi listinami, pridobljenimi v postopku odločanja o tem predlogu, zaprlo v poseben ovitek, ki bo nato dostopen le točno določenim subjektom. MP je navedlo, da v Normativnem programu Vlade RS za leto 2010 sprememba ZBPP ni predvidena, bodo pa ob naslednji zakonodajni spremembi sistema bpp, temeljito premislili o vključitvi podobne rešitve, kot je predvidena na področju sistema sodnih taks.
Pobuda je bila delno utemeljena. Obstoječe zakonske rešitve nudijo varstvo pred neupravičenimi posegi v zasebnost posameznika, vendar bolj v kurativnem smislu, t.j ko je takšen poseg že storjen. Varuh je mnenja, da bi bilo preventivno varstvo, podobno kot ga je MP opredelilo v sistemu sodnih taks, bolj primerno in bi nudilo večjo zaščito posameznika pred neupravičenimi posegi v njegovo zasebnost, saj bi v manjši meri prihajalo do takšnih posegov. (1.6 -17 / 2009)
